Namesto, da bi Okrožno sodišče v Ljubljani končno začelo delati na tem, da bi se odprl arhiv v katerem se hranijo spisi bivših kandidatov za PDI ozirom sedaj slovenskih sodnikov, je svoje delo (če se temu lahko sploh reče delo) obrnilo v povsem drugo smer, tako kot je to razvidno iz 2. točke obrazložitve njegovega sklepa, kakor sledi: 

2.  točka:

"Eno izmed glavnih načel, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), je prepoved zlorabe procesnih pravic. Zato si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (1. odstavek 11. člena ZPP). Če stranke z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vesnostjo ali poštenjem, zlorabijo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (2, odstavek 11. člena ZPP). Sodiše lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen fizični osebi do 1,300,00 EUR (2. odstavek 11. člena ZPP). Tako ravna sodišče v primerih zoper tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku (1 odstavek 109. člen ZPP)."

Svoje nakladanje je Okrožno sodišče nadaljevalo tudi v 3, točki obrazložitve svojega sklepa kakor sledi:

3. točka:

"Namen zgoraj citiranega 109. člena ZPP obvarovati zaupanje v sodstvo in zavarovati ugled ter avtoriteto sodišč kot tudi celotne sodne veje oblasti. Citirana določba ZPP tako omogoča obrambo ugleda oziroma avtoritete sodišč tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter posploševanjem, z vidika uporabe pravic, v konkretni zadevi nepotrebnimi napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje vzpostavljanja nezaupanja v delo sodiš. V sodni praksi je prejelo tudi s strani Ustavnega sodišča RS podprto sodišče, da je pri izbiri besed glede pravice stranke do izvajanja dopustno dopustno v pravnem sredstvu sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljaviti razloge, zaradi katerih je sodna odločba po mnenju stranke nezakonita. Vendar pa mora to storiti na dostojen način, ki nezmanjšuje ugleda in avtoritete sodišča ali celotnega sodstva. Kritiko izpodbijane odločitve je treba podati pravno argumentirano, spoštljivo, in dostojno. Svojega nestrinjanja z odločitvijo sodišča ni mogoče utemeljiti z negativnimi vrednostnimi ocenami ali zaničljivimi izrazi, ki zmanjšujejo ugled konkretnega sodišča in ugled celotne sodne veje oblasti. Stranka torej ni omejena pri navajanju vsebine, temveč pri načinu podajanja izjav, ki morajo v zvezi z relevantno vsebino pravnega sodstva. V luči povedanega je sodišče presojalo izjave v vlogi Radeta Stanića."

Na opisan način je Okrožno sodišče v Ljubljani uprizorilo vse potrebne okoliščin iz katerih izhaja, da se kljub temu, da v javnosti nima nobenega ugleda in avtoritete opira na 109. člen ZPP in sicer samo za to, da bi Radetu Staniću lahko izreklo denarno kazen in pri tem še vedno v javnosti ostalo brez kakršega koli avtoriteta in ugleda. Stvar je videti nekako tako kot, da bi okrutni morilec trdil, da je izvedel umor na posebej nežen način in se z posledicami svojega dejanja sploh nebi ukvarjal. 

Z drugimi besedami smo v konkretnem primeru priča situaciji, ko Okrožno sodiše v Ljubljani povsem zavestno zlorablja samo sebe in pri tem kot v javnosti povsem brez ugleda in avtoritete zlorablja 109. člen ZPP, na katerega se v temu primeru ne more sklicevati.

Se nadaljuje...

CZPNN