KAJ V SLOVENIJI POMENITA BESEDA "AVTORITETA" IN STAVEK  "DOGOVORJENE DRUŽBENE NORME ?"

Javna skrivnost je, da se v Sloveniji vendarle narod zbuja in da, sicer precej pozno, pa vendarle sili k svojem napredku in boljšem jutri svojih otrok, vnukov in pravnukov, kar bo lahko razložili tudi s tem: »Da je boljše pozneje kot nikoli.« Brez dvoma je to tudi namen slovenskega naroda.

Na svoji poti k uresničitvi svojega namena pa slovenski narod ima zelo pereče probleme in ovire, za to ker vodilni predstavniki naroda vsakič trčijo v številne ovire, ki so "spoštovanje avtoritete" in "dogovorjenih družbenih norm." Res je tudi to, da slovenski narod dolgo časa ni vedel v kakšne pravzaprav ovire vselej zadevajo njegovi predstavniki, ko poskušajo uveljaviti  njegovo voljo in promovirati njegove zdrave in nujne demokratične pobude in zahteve za spremembe  totalitarnega režima in za sanacijo njegovih posledic. Ob tem je potrebno vedeti tudi to, da je totalitarni režim podedovan od bivše Jugoslavije in da kot taki še vedno v Sloveniji obstaja, njegove posledice za Republiko Slovenijo in za njen narod, pa so katastrofalne. Vedeti je potrebno tudi to, da slovenski narod živi pod bremenom totalitarizma od leta 1945 dalje in da se tega bremena ne more rešiti. Vsaki poskus slovenskega naroda, da se reši tega bremena, pa preprečita »slovenska avtoriteta« in »dogovorjene družbene norme«, ki jima neverjetno totalitarizem kot taki ustreza.  

NOSILCI »AVTORITETE« SO:

V Republiki Sloveniji lahko rečemo, da so »avtoritete«:

- slivenski notarji,

- odvetniki,

- državni tožilci,

- sodniki in

- državni pravobranilci.

Ti nosilci »avtoritete« so v odnosu na slovenski narod samostojni in neodvisni ter skrajnje nedotakljivi posamezniki oziroma posameznice. Vsaka kritika takih nosilcev »avtoritete« je strogo prepovedana, kar kaže na to, da Republika Slovenija dejansko nima kaj opraviti s pojmom »demokracija« in da je vse drugo kot samostojna in demokratična država, nosilce »avtoritete« pa slovenski narod doživlja kot nekakšno elito čeprav so taki nosilci v resnici nosilci totalitarnega režima, ki niso odgovorni za njegove posledice.  

Taki nosilci "avtoritete"v Sloveniji, se borijo za samoohranitev samih sebe in svojih položajev ter privilegijev. V ta namen pa mučijo in zatirajo slovenski narod, pri čemer za to ne izbirajo svoji sredstev. Z drugimi besedami taki nosilci »avtoritete« zasedajo prostor resnični demokraciji in vztrajno lažejo o tem kako je Republika Slovenija neodvisna, samostojna in demokratična država in kot taka kot nekakšna »visoka članica« sestavni del Evropske unije.

Za ohranjanje samih sebe in svojih nedemokratičnih privilegijev so si nosilci »avtoritete« v Sloveniji ustvarili svoje učinkovite vzvode. Eden od takih vzvodov pa so brez dvoma gnile in samo njima naklonjene »dogovorjene družbena norme« ali z drugimi besedami njihov pravni red, ki kot taki nima kaj opraviti z demokracijo, za katero lažejo, da je v Sloveniji kot taka tudi prisotna.   

V vzvode za obrambo slovenskega totalitarizma brez dvoma sodita tudi slovenska "demokratična policija" in še posebej slovenska "demokratična vojska." Ta dva "demokratična" vzvoda pravzaprav niti sama ne vesta kakšna je njuna vloga v obrambi slovenske "demokratične avtoritete", ampak delujeta izključno po ukazih nosilcev »avtoritete«, njihovo delovanje pa je izključno naperjeno proti slovenskem narodu, ki zaradi tega trpi hudo in nepopravljivo škodo. Ne glede na to, pa nosilci »avtoritete« vztrajno silijo narod, da spoštuje »avtoriteto« in nekakšne »dogovorjene družbene norme« in predstavnike ljudstva preko svojih psihiatrov razglašajo za posameznike, ki imajo psihično motnjo osebnosti na področju »spoštovanja avtoritet in dogovorjenih družbenih norm.« Take »ugotovitve« so zapisane v »ekspertizah« (izvidih in mnenjih) številnih slovenskih psihiatrov, eden od takih pa je brez dvoma psihiater Vanja Fran REJEC iz Ljubljane, ki mu je delanje norcev iz slovenskih državljanov tako zelo v krvi, da to počne tudi sedaj, ko je »zasluženem« pokoju.  

POSEBEN OBRAMBNI MEHANIZEM »SLOVENSKE AVTORITETE«

Za obrambo same sebe slovenska "demokratična avtoriteta" uporablja, ali bolje povedano zlorablja slovensko psihiatrijo, ki ponavadi po nalogu »avtoritete« obračunava z vodji združenj in društev, ki jih ustanavlja slovenski narod kot svojo demokratično in nadzorno obliko nad to »slovensko avtoriteto."

Ta obrambni mehanizem deluje tako, da v trenutku, ko se slovenski narod preko svojih vodij združenj in društev odloči za kritiko slovenske "avtoritete" te predstavnike slovenskega naroda vloži "v svoj predelovalni stroj« za izpiranje možganov. V začetku take akcije so vselej »demokratični« slovenski policisti in slovenski državi tožilci. V teh akcijah pa kot (za)ključni element delujejo slovenska »demokratična sodišča.« Slednja pa pri svojem delu sproti zlorabljajo slovensko »demokratično psihiatrijo«, tako, da vodilne predstavnike najprej s policijo spravijo v pripor, ki je ena od najtežjih oblik zapora. Ko po takem mučenju, ki traja kakšnih 8 dni pripeljejo sodniku kot ključnem nosilcu »avtoritete«. Ko pa se taki nedolžen posameznik pred sodnikom sklicuje na mučenje v pripor in mu pove, da zaradi posledic mučenja tega dne na glavni obravnavi ne more sodelovati, pa sodnik namenoma take razlage posameznika ne akceptira pravilno, ampak tako izjavo pohabi in jo v zapisnik o glavni obravnavi zapiše, kot da je posameznik izjavil »da se ne more sodelovati v postopku«. Na ta način sodnik izda sodno odredbo, s kateri za posameznika odredi sodnega izvedenca psihiatrične stroke in mu naloži dolžnost, da posameznika pregleda in o tem izda svoja »strokovna izvid in mnenje.« Seveda vsi ti elementi take zlorabe psihiatrije, pa gredo na stroške opeharjenega nedolžnega posameznika. Na to sodnik za opeharjenega nedolžnega posameznika odpravi pripor in posamezniku zabiča, da se mora odzvati na poziv psihiatra, sicer da bo pripor ponovno odrejen.

LAHKOTNA ZLORABA PSIHATRIJE    

Na to nedolžen posameznik od psihiatra najprej dobi telefonsko sporočilo v katerem ga psihiater pozove na »pregled« in mu določi dan, datum in leto ter uro pregleda. Namen takega komuniciranja je ta, da se povzroči, da nedolžen posameznik tako telefonsko sporočilo spregleda, ali ga zaradi drugih razlogov ne sprejme in se na poziv psihiatra ne odzove. S tem nastanejo novi razlogi za to, da se nedolžnega posameznika ponovno spravi v pripor in da se nadaljuje njegovo mučenje. Če pa se nedolžni posameznik javi na tako telefonsko sporočilo in zahteva, da se mu po pošti pošlje za pregled pisno vabilo temu sledi pisni poziv, ki se mu ga pošlje po običajni pošti ne priporočeno.

Tako pisno pošiljko psihiater pošlje na napačen naslov nedolžnega posameznika in ne na njegov pravi naslov. To je neizpodbiten dokaz za to, da tudi taka oblika komuniciranja ima namen, da nedolžen posameznik takega pisnega vabila za pregled ne dobi in, da se zaradi tega   ne oglasi na »strokovni pregled« na katerega ga je pozval psihiater. V nadaljevanju to sodniku daje ponovno možnost, da proti nedolžnem posamezniku izda nov sklep o priporu in ga s policijo spravi v pripor ter da se njegovo mučenje nadaljuje.

Če pa nobena od teh intrig psihiatra ne uspe in če se nedolžen posameznik pri njemu oglasi na njegov »strokovni pregled«, pa nastanejo vsi pogoji v katerih psihiater v slabih 30-ih minutah zasluži kar okoli 600,00 EUR, seveda v škodo nedolžnega posameznika. Seveda nedolžni posameznik poleg tega stroška trpi še druge stroške kot so potni stroški in drugi stroški. 

»FAMOZNI STROKOVNI PREGLED PRI PSIHIATRU«

Ko se nedolžen posameznik pod grožnjo odreditve ponovnega pripora oglasi pri psihiatru najprej ne more ugotoviti s kom ima opravka, s psihiatrom ali šušmarjem. Morebitni razgovor z psihiatrom se proti volji nedolžnega posameznika tonsko snema. Taki »razgovor« traja 15 do 20 minut, na to nedolžen posameznik lahko odide in si lahko samo misli o tem kakšen neki je to bil to »strokovni pregled« katerega naj bi se ga udeležil. .

"ZLAGANA IN PREPISANA STROKOVNA PSIHIATRIČNA EKSPERTIZA«

Taki kalvariji pa sledi »strokovna psihiatrična ekspertiza«, ki je v pisni obliki, ki sama po sebi ni nobena strokovna ekspertiza, zlasti ni pa taka, da jo lahko psihiater »proda« za ceno okoli 600,00 EUR. Avtor se v tem prispevku izrecno sklicuje na dve »strokovni ekspertizi« sodnega izvedenca za medicino – psihiatra mag. sc. Vanje Frana REJECA in sicer na »strokovno ekspertizo« opravilna št. KPD 37/2008, z dne 12.12.2009 in »strokovno ekspertizo« opravilna št. V K 39962/2011, z dne 17.05.2016.

Slednja »strokovna ekspertiza pa je bila prepisana iz prejšnje. 

V svoji »strokovni ekspertizi«, z dne 17.05.2016 je uvodoma navedeni imenovani psihiater naredil tako število vsebinskih napak, da taka ekspertiza ne more služiti svojemu, že tako nepotrebnem namenu. V delu ekspertize »Trenutno duševno stanje« je psihiater zapisal:

1.    Preiskovanec pride v spremstvu članov društva (CZPNN op. avtorja), ki med razgovorom prisluškujejo na drugi strani vrat in jih pri tem podpisani (psihiater op. avtorja) zasači.

2.      Preiskovanec je trezen, urejene zunanjosti, vsestransko orjentiran in se v pogovor vrže spontano.

3.      Do referenta (psihiatra op. avtorja) je vljuden, se pa nespoštljivo izraža o sodnici.

4.      Odklanja pogovor o osebni zgodovini, ki pa jo kljub temu po drobcih sicer podaja, poudari okoliščine sedanje sodnega postopka.

5.      Miselni tok je formalno urejen, primernega tempa in vsebinsko KOHERENTEN.

6.      V pripovedi ne razodeva katerekoli od vsebinskih moten mišljenja, se pravi niti precenjenih misli, niti prisilnih motenj ali blodenj.

7.      Spominske sposobnosti so dobre, brez vrzeli, dovolj natančno povzema tudi razgovr z referentom (psihiatrom op. avtorja) ob srečanju 2009.

8.      Moten spodobnosti osredotočenja ni odkriti.

9.      Čustvovanje je v srednji legi, v kontaktu je poudarjeno prijazen in tudi v situacijah, ko izraža nezadovoljstvo, čustveno povsem obvladan.

10.  Razumske sposobnosti so v okvirju dobrega povprečja, DETERIORIZACIJE ni ugotoviti.

11.  Osebno je EKSTRAVERTIRAN, ASERITIVEN, s posameznimi nanašalnimi potezami, pretirava v ocenjevanju lastne pomembnosti.

12.  Uporablja obrambne mehanizme MANIPULATIVNOSTI, RELATIVIRANJA, OBRAČANJA V NASPROTJE.

13.  Znamenj za evidentno zlorabo alkohola ali drugih opojnih substanc ni odkriti.

DELNO ZLAGANA IN PREPISANA »STROKOVNO PSIHIATRIČNO MENJE« 

V temu delu pa avtor dobesedno citira pomemben del zlaganega in prepisanega psihiatrovega »strokovnega mnenja«, ki se dobesedno glasi:

citat - Psihiatrična preiskava pri obdolžencu ni odkrila znamenj prave duševne bolezni v smislu SHIZOFRENIJE, ČUVSTVENE MOTNJE S PSIHOTIČNIM OBELEŽJEM, TUDI NE DUŠEVNE MANJRAZVITOSTI, pač pa dobro povprečno razumsko opremljeno osebnost, moteno na področju odnosa do avtoritet in na področju spoštovana dogovorjenih družbenih norm – konec citata.  

PREPROSTA RAZLAGA UGOTOVLJENE OSEBNOSTI

(kot motene osebnosti na področju odnosa do avtoritet in  dogovorjenih družbenih norm)

Če "prevedemo" tako psihiatrovo ugotovitev iz njegove ekspertize iz strokovnega jezika v preprost jezik, ki ga razume slovenski narod, pa bi se taka ugotovitev psihiatra brala na sledeči način: 

"Neumen je vsakdo, ki ponižno ne spoštuje slovenske notarje, odvetnike, državne tožilce, sodnike in državne pravobranilce ter, ki ne spoštuje slovenskega pravnega reda."

Tako »(ne)strokovno psihiatrično mnenje« je v naprej določeno mnenje, ki je rezervirano za vsakogar, ki si drzne nosilce avtoritete v Sloveniji, to so slovenski notarji, odvetniki, državni tožilci, sodniki in državni pravobranilci. To pomeni, da gre za pet družbenih segmentov, katerih so predstavniki izključno odgovorni za propad slovenske države in za vzdrževanje totalitarizma v njej. Do takega menja se pride le, z lopovščino in s zlorabo psihiatrične stroke v korist nosilcev »avtoritete« v Sloveniji in vzdrževalcev njenega inkriminiranega pravnega reda kot takega.

CZPNN