KAJ ŠE VEDNO NE RAZUMEJO "SLOVENKI ŠERIFI" - MOMANDIRJI SLOVENSKIH POSTAJ MILIC
Društvo CZPNN

Sreda, 27. julij 2016 ob 13:56

NOV POSTOPEK REŠEVANJA PRITOŽB NA RAVNANJA POLICISTOV

Slovenski policisti so dolžni ravnati v skladu z ustavo  in  zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.  Med pomembnimi cilji za dosego tega smotra, ki smo jih v zvezi s tem zastavili v Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji,  je v letošnjem letu sprejeta zakonska ureditev učinkovitega demokratičnega nadzora nad policijo in novega pritožbenega postopka z večjo vlogo civilne družbe pri obravnavi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih.

KAKO SE SPREMINJA PRITOŽBENI POSTOPEK ?

Državni zbor Republike Slovenije je 15. 7. 2003 v okviru Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji med drugimi spremembami, sprejel tudi spremembo 28. člena tega zakona, ki določa reševanje pritožb zoper policiste. Spremenjen 28. člen določa reševanje pritožb na dveh nivojih:

  • Na prvem nivoju mora vsa dejstva v zvezi s pritožbo vsestransko preveriti vodja organizacijske enote policije, kar bo v praksi največkrat komandir policijske postaje. Ta bo opravil tako imenovani pomiritveni postopek. To je razumeti kot razgovor in informiranje pritožnika o ugotovljenih dejstvih in pristojnostih policije, nakar ima pritožnik možnost, da se s tem strinja in se s tem pritožbeni postopek zaključi, in to s podpisom zapisnika.
  • V primeru ne strinjanja pritožnika pa se bo pritožba po uradni dolžnosti takoj odstopila v reševanje ministrstvu, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja policista, ki se preganja po uradni dolžnosti. V nadaljevanju se bo pritožba reševala v tričlanskem senatu, ki ga bo vodil pooblaščenec ministra. V senatu bosta sodelovala dva predstavnika javnosti, ki jih bodo izbrale organizacije civilne družbe, strokovne javnosti, nevladne organizacije in lokalne skupnosti. Senat bo o pritožbi odločal z večino glasov. 

KAKŠNA JE RAZLIKA MED STARIM IN NOVIM PRITOŽBENIM POSTOPKOM ?

Pritožbe so se do sedaj reševale znotraj policije. V senatih, ki so reševali pritožbe na policijskih upravah in na generalni policijski upravi so sicer sodelovali predstavniki javnosti in policijskega sindikata, vendar pa je končno odločitev senata sprejel vodja senata, ki je bil predstavnik policije. Z novim pritožbenim postopkom je odločanje o pritožbah preneseno na senat izven policije, ki ga sestavlja pooblaščenec ministra za notranje zadeve in dva predstavnika javnosti. Senat odloča z večino glasov.

Sprememba pritožbenega postopka odstranjuje dvom v poštenost postopka z nepristranskim obravnavanjem in objektivnim odločanjem. Težišče obravnavanja pritožbe je preneseno na organ zunaj policije.

KJE JE UREJEN NOV PRITOŽBENI POSTOPEK ?

V zgoraj omenjenem 28. členu spremenjenega in dopolnjenega Zakona o policiji. Pritožbeni postopek je natančno določen s Pravilnikom o reševanju pritožb, ki se bo začel uporabljati 27. februarja 2004. Vse pritožbe, podane do vključno 26. 2. 2004 se bodo reševale  po do sedaj veljavnem  Navodilu o reševanju pritožb, objavljenem v Uradnem listu RS 103/00.

KAM SE LAHKO PRITOŽI POSAMEZNIK ?

Vsak posameznik, ki  meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, lahko poda pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve ali katerokoli organizacijsko enoto policije. Na ministrstvu bo sprejel pritožbo bodoči sektor za pritožbe v direktoratu za policijo in druge varnostne naloge MNZ.

V KAKŠNI OBLIKI SE LAHKO PODA PRITOŽBA ?

Pritožnik lahko vloži pritožbo pisno, ustno ali v elektronski obliki. V primeru podaje oziroma sprejema ustne pritožbe se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta pritožnik in tisti, ki je pritožbo sprejel. Pritožniku se izroči izvod zapisnika. Pritožniku, ki napisano pritožbo vloži osebno, se izda potrdilo o vloženi pritožbi.

Pritožba mora biti razumljiva. Vsebovati mora ime in priimek ter naslov pritožnika, kraj, čas in opis dejanja ali opustitve, za katero pritožnik meni, da so mu bile kršene pravice in svoboščine in pritožnikov podpis. Če je pritožba nepopolna ali nerazumljiva, se pritožnika pisno pozove, da jo popravi oziroma dopolni v roku treh dni. Če pritožnik zahteve ne upošteva, se pritožba zavrže. O tem se ga pisno obvesti. 

Zakonsko določen rok za podajo pritožbe je 30 dni od takrat, ko so bile pritožniku s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene pravice ali svoboščine oziroma  od takrat, ko je zvedel, da naj bi mu bila kršena pravica ali svoboščina.

PREVERJANJE PRITOŽBE

V prvem delu postopka pritožbo preveri vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, zoper katerega je podana pritožba, v reševanju pritožbe na senatu pa uslužbenec ministrstva ali policije - poročevalec, ki nato zadevo predstavi na senatu.

Vodja organizacijske enote policije ali poročevalec pri preverjanju pritožbe lahko vpogleda v pritožbene zadeve policijske enote z vsemi prilogami, opravi razgovore s pritožnikom in policistom, zoper katerega je bila podana pritožba in pričami ter po potrebi izvede druge ukrepe, potrebne za razjasnitev pritožbe. Na podlagi zbranih ugotovitev in dokazov sestavi poročilo o ugotovitvah v zvezi s pritožbo, v katerem predstavi skladnost policistovega ravnanja  z veljavnimi predpisi.

POSTOPEK PRI VODJI ORGANIZACIJSKE ENOTE

Vodja organizacijske enote policije po končanem preverjanju pritožbe izvede  tako imenovani postopek pomiritve, v katerem pritožnika pisno ali ustno povabi na razgovor, kjer ga seznani z ugotovitvami in izvedenimi ukrepi. Na razgovor s pritožnikom lahko povabi tudi policista, ki se razgovora lahko udeleži.

Vodja organizacijske enote policije o obravnavi pritožbe napiše zapisnik, v katerega navede bistvene ugotovitve. V zapisniku ni treba navajati, ali je bila pritožba utemeljena ali ne. Navedejo se ukrepi, ki so bili izvedeni in kaj je na to izjavil pritožnik. Če se pritožnik strinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, se mu predlaga, da se postopek reševanja pritožbe zaključi s tem razgovorom. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe. Zapisnik podpišeta vodja organizacijske enote policije in  pritožnik.

Na ta način se pritožbeni postopek lahko zaključi. Postopek pri vodji organizacijske enote policije mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe.

POSTOPEK NA SENATU

Če se pritožnik vabilu na razgovor ne odzove, se ne strinja ali ne soglaša z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, postopek reševanja pritožbe pri vodji organizacijske enote policije ni uspel. V takem primeru mora vodja organizacijske enote policije pritožbo z vsemi zbranimi dokumenti naslednji delovni dan odstopiti pristojni notranji organizacijski enoti ministrstva za notranje zadeve. Ta je pristojna za reševanje pritožbe tudi v primeru, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Pritožbena zadeva se dodeli v reševanje pooblaščencu ministra. Ta je dolžan temeljito proučiti zadevo iz postopka pri vodji organizacijske enote policije. Če je bil po njegovi oceni predhodni postopek korektno izpeljan in so razjasnjena vsa vprašanja in dileme, predlaga vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrstva takojšnjo obravnavo pritožbe na senatu. V tem primeru je poročevalec na seji senata vodja organizacijske enote policije.

Če pooblaščenec ministra oceni, da je za razjasnitev posameznih dejstev in dokazov treba zbrati še dodatne dokaze oziroma izvesti še dodatne dejavnosti za razjasnitev dejanskega stanja, oziroma je treba ponoviti posamezne postopke ali celoten postopek preverjanja pritožbe, predlaga vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrstva, da ta določi poročevalca, ki se zadolži za preveritev pritožbe in pripravo poročila za obravnavo na senatu.

Če iz vsebine pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, vodja pristojne notranje organizacijske enote ministrstva določi poročevalca, ki celovito preveri pritožbo. Pri določitvi poročevalca, vodja pristojne organizacijske enote ministrstva upošteva vsebino pritožbe.

SESTAVA SENATA IN ODLOČANJE

Senat za reševanje pritožb sestavljajo trije člani: pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Senat vodi pooblaščenec ministra, ki mora skrbeti, da se pritožba vsestransko obravnava in pretehta. Pri določanju predstavnikov javnosti se upošteva območje, kjer je bil izveden postopek, na katerega je podana pritožba, razen v primeru reševanja pritožbe  na postopek policistov generalne policijske uprave. Ustrezne prostore za delo senata na regionalni ravni zagotovi policija na sedežu policijske uprave.

Seja senata je javna. Javnost se lahko izključi iz razlogov varovanja tajnih podatkov.

Na sejo senata se s pisnim vabilom povabi tudi pritožnika in policista, zoper katerega je bila podana pritožba. V vabilu se ju opozori, da bo senat odločal o podani pritožbi tudi v primeru, da se seje senata ne udeležita in da stroške udeležbe na seji senata nosita sama. Na seji senata lahko predstavita svoja dejstva o vsebini pritožbe.

Senat odloči o utemeljenosti pritožbe na podlagi izvedenega postopka in ugotovljenih dejstev. Sprejeta je tista odločitev, za katero glasujeta vsaj dva člana senata.

ODGOVOR PRITOŽNIKU

Vodja senata v skladu z odločitvijo na senatu pripravi in podpiše pisni odgovor pritožniku, v katerem mora biti odločitev senata vsebinsko obrazložena. Pritožniku je potrebno obrazloženo odgovoriti na pritožbene razloge, tako da odgovor vsebuje jasna stališča glede vseh relevantnih in razumnih trditev oziroma očitkov vložene pritožbe. Na koncu odgovora se pritožnika opozori, da je pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo svojih pravic in svoboščin.

KAKO BO OBRAVNAVANA PRITOŽBA ZOPER POLICISTA, IZ KATERE NE IZHAJA KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN ?

V primerih, ko se pritožba zoper policista ne bo nanašala na tista ravnanja policista, s katerimi bodo kršene pravice ali svoboščine posameznika (npr. policistova neurejenost, nevljudnost, ipd.), se pritožba ne bo reševala po tem pravilniku, temveč v skladu z Uredbo o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami (Uradni list RS, št. 22/2001 in 81/2003). Po tej uredbi pritožbo obravnava vodja notranje organizacijske enote delavca, ki je dolžan stranki, ki se je pritožila, odgovoriti najkasneje v 30 dneh po prejemu, če je navedla svoje ime, priimek in naslov. Če stranka ni zadovoljna z odgovorom, se lahko neposredno obrne na  vodjo višje notranje organizacijske enote, ki izvaja nadzor nad tistim, ki je podal odgovor.

OBJAVILO CZPNN

Zadnje objave

Tue, 14. Jan 2020 at 17:27

967 ogledov

ODHOD VELIKEGA BORCA
https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/255873

Sun, 8. Sep 2019 at 22:56

1224 ogledov

KONČNO USTAVNA PRITOŽBA
Po skoraj treh letih zavlačevanja, se je Slovensko Vrhovno sodišče le skilavilo in s svojo "Sodbo v imenu ljudstva" z dne: 04.04.2019 opravilna št. I Ips 39962/2011 (V K 39962/2011) odločilo o moji zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 16.02.2017. Ker je odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije bila zame negativna, so zato nastali pogoji, ki mi dovoljujejejo vložitev ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije, ki bo vložena v roku, to je najpozneje dne 23.10.2019, s čemer se bo utrdila nadaljnja pot za pritožbo, ki bo (če bo to potrebno) vložena pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strazburgu.  CZPNN

Sat, 10. Mar 2018 at 23:36

2201 ogledov

NEVERJETEN MAFIJSKI OBRAČUN MED SLOVENSKIMI SODNIKI
Na sedež društva CZPNN smo prejeli dokaj zanimivo pismo nekega gospoda, ki se v svoji vsebini glasi: I. Iz zanesljivih virov sem prejel  informacijo, da kranjska sodnica Marjeta Dvornik prijateljuje in hodi na kavo z znanim kriminalcem Dinom Lalićem, ki je bil večkrat že zaprt. To je menda znano tudi NPU. Prav ona je bila tista, ki je oprostila roparja na poštarja, čeprav je bil dobljen pri dejanju. Sodba je bila kasneje razveljavljena, krivdo pa je valila na policijo in tožilstvo. Prav ona je tudi zavrnila izročitev za tistega ruskega tajkuna, ki je bil kasneje dejansko tudi spuščen in ki ga kljub sodni  odredbi niso izročili Nemčiji, kot je bilo zahtevano. Pri njej je tudi zastarala zadeva proti močnemu nemškemu podjetniku in še kaj…….   II. Povem Vam še še, da Kranjsko  sodišče veselo krši tudi delovno pravno zakonodajo. Višje delovno in socialno sodišče je namreč že konec leta 2015 sprejelo stališče, da sodniku na ustavno zakonit način preneha službeno razmerje šele z vročitvijo obrazložene odločbe sodnega sveta, ne pa že z dnem odločitve oz. potrditve ocene na seji sodnega sveta, torej za nazaj. To v primeru mojega brata, da mu je službeno razmerje prenehalo še predno je bila odločba pravnomočna in izvršljiva, sa ga je  odjavilo iz vseh zavarovanj, torej toliko prej, še pred  vročitvijo obrazložene sodne odločbe, zoper katero je bilo šele možno vložiti pravno sredstvo. Posledično to pomeni, da mu protipravno niso izplačali zaostale plače in tudi ne zakonite odpravnine, glede nato, da sem se v nadaljuvanju  dejansko upokojil. Nezakonito stanje je kranjsko sodišče  vleklo kar naprej, čeprav je bilo jasno stališče Višjega sodišča že predhodno  znamo. S tem v zvezi bo v teh dneh podan zahtevek na kranjsko sodišče po izplačilu zaostale plače in odpravnine, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Me zanima, če bodo vztrajali na nezakoniti kršitvi, saj je slednje prekršek. V tem primeru jim seveda sledi tožba na delovno sodišče, kjer jim bodo nastali še dodatni stroški. Ki seveda ne gredo neposredno iz njihovega žepa. Vidiš, če moj brat nebi bil pravnik in zadeve ne bi našel in preštudiral, bi se mirno izmaknili obveznosti. Žalostno je to, da  je sodišče prvo, ki mora spoštovati zakonodajo in bi moralo tako ugotovljeno nezakonitost odpraviti že po uradni dolžnosti. Sicer pa je zadeva glede prenehanja sodniške funkcije že na evropskem sodišču - to je prvi primer, da sodnik toži Slovenijo. Druga zadeva, zaradi kršitve ustavnih pravic pa bo tudi kmalu vložena. Še to: Špela Koleta je ena od kandidatk za višjo sodnico v  Višjem sodišču v Ljubljani, prav tako Marjeta Dvornik. Sliši se, da naj menda nimata možnosti za napredovanje ker naj bi to mesto bilo rezervirano za za  Srečka Škerbeca. Res so pokvarjeni, zato so se znebili mojega brata, ker je bil preveč suveren in ni tulil v njihov rog. Nekaj bo že dosegel v kratkem, končni epilog pa na evropskem sodišču. Žal krivci ne bodo odgovarjali.

Wed, 10. Jan 2018 at 20:28

2057 ogledov

NEZNOSNA DVOLIČNOST SLOVENSKE POLITIKE KI BREZ DVOMA VODI K PROPADU SLOVENIJE
Sovenska politika je tako nevarno dvolična, da je zelo nevarno, da za seboj v propad ne potegne slovensle države. To je uspelo dokazati poslancu Dr. Vinku Gorenaku kar je razvidno tudi iz priložene objave v nadaljevanju.    http://nova24tv.si/slovenija/politika/govor-poslanca-gorenaka-ki-bo-sel-v-zgodovino-zakaj-ahmad-zakaj-pri-njemu-cloveski-vidik-in-pravno-dopustno-dejanje-pri-nekaj-sto-enakih-primerih-pa-ne/ Dr. Vinko Gorenak je do te mere povozil Miroslava Mira Cerarja, ki je ta zagitovo šel domov polnih gat. Če pa je Miroslav Miro Cerar karkoli po svoji materi, hvala bogu že pokojni Zdenki Cerar, utegne Dr. Vinko Gorenak končati pod streli narčenega morilca. Temu utegne slediti aretacija in zaprtje nadomestnega morilca natančno tako kot v zadevi Dr. Milka Noviča.

Sun, 7. Jan 2018 at 10:10

2250 ogledov

MALOUMNI SLOVENSKI SODNIKI IN NJIHOV KONEC (1)
Da je Slovenija čudna država pove tudi katastrofalno slabo stanje v njenem sodstvu oziroma v pravosodju kot vzporedni veji oblasti, ki je od leta 1945 delovala brez kakršnega koli resnega nadzora. To je bil tudi razlog da so se slovenski sodniki igrali s pravom in da niso dojeli "Da tisti, ki se igra s pravom, da se igra sam s seboj, s svojo državo in z njeno ureditvijo." Slednje je povzeto po bivšem in sedaj že pokojnem beograjskem odvetniku z mednarodno pravno reputacijo Filo Filoto. IGRE IN AVANTURE SLOVENSKIH SODNIKOV. Igre slovenskih sodnikov so po svoji vsebini in po svojih posledicah v resnici igre brez meja. Poleg teh iger brez meja so slovenski sodniki kot posebne sorte avanturisti v Sloveniji uprizarjali prav tako posebne sorte avanture. Ena od takih avantur je bila avantura imenovana "TRAJNI SODNIŠKI MANDAT" kar je pomenilo, da so se slovenski sodniki lahko pasli po slovenskih sodiščih do svojega sedemdesetega leta starosti. Taka avantura je imela več svojih pomenov. Eden od takih pomenov je bil ta, da so sodniki imeli zagotovljeno službo do svojega sedemdesetega leta in da so si kot nedotakljivi lahko ustvarjali kriminalno preteklost ne da bi jih kdorkoli in kadarkoli vprašal kaj delajo ali jih opozoril na to, da trga ne smejo početi. S trajniškim sodniškim mandatom so si slovenski sodniki poleg trajne sodniške funkcije zagotovili tudi čas v katerem so lahko njihovi potomci (sinovi in hčere) dokončali visoko izobrazbo in tako izpolnili pogoje za službovanje v slovenskih sodiščih. S tem se je nadaljevala "okupacija" sodišč, ki jih je okupira slovenska skorumpirana sodniška svojat. Vse te igrice in avanture slovenskih sodnikov sta organizirala in vodila Slovenski sodnisvet in Vrhovno sodišče Republike Slovenije z vrlim vrhovnim sodnikom Brankom Maslešo na čelu. Šele po tem, pa na vrsto pridejo nižji sodnice in sodniki, ki se jih od konca leta 2007 sumi, da niso izpolnili vseh pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo, ki jih predvideva 8. člen Zakona o sodniški službi in da posledično temu sploh niso sodniki. Položaj teh oseb, ki se žažno izdajajo kot sodniki, pa naj bi ustrezal  pravosodnim goljufom, plagiatorjem in sodnim šušmarjem. Utemeljitev za slednjo navedbo pa dobimo v dejstvu, da so slovenski sodniki preko Sodnega sveta in slovenske politike (Državni zbor Republike Slovenije) ter Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z Republiko Slovenijo sklenili nično delovno razmerje.   Se nadaljuje  

Sun, 24. Sep 2017 at 20:30

3994 ogledov

KAKO SO ME DEJANSKO IZGNALI IZ SLOVENIJE
Dne 25.12.2016 so me izgnali iz Slovenije čeprav sem se iz Slovenije navedenega dne uradno izselil v  tujino. Do moje izselitve je prišlo po dolgoletnih hudih pritiskov, ki jih je name in na moje člane družine vršila slovenska oblast. Navajam celo vrsto vprašanj, ki jih je uradna oseba Upravne enote v Radovljici z imenom Irena Likar dne 21.12.2011 protipravno zastavljala članom moje držine, kar je bilo odločilnega pomena za to, da sem se iz Slovenije začasno izselil. Uradna oseba Upravne enote v Radovljici pri zaslišanju članov moje družine je pri svojem delu ves čas dajala vtis, da se je za tako delo (zaslišanje) verzirala v kakšni fašistični oziroma nacistični šoli tretjega nemškega rajha. Moji člani družine so bili mučeni z sledečimi vprašanji:   Ali veste na katerem naslovu Rade Stanić dejansko živi in kako to veste ? Kdo je lastnik nepremičnine na naslovu kjer živite ? Kdaj se je izselil z naslova na katerem živite ? Ali veste, če se namerava kdaj vrniti na ta naslov ? Ali imata kot zakonca kakšne stike, se vidita, slišita in kje ? Ali veste kje se Rade Stanić zadržuje, kje prespi ? Ali veste na katerem naslovu prejema pošto in uradna pisanja ? Ali ima na naslovu Alpska crsta 62, Lesce urejene bivalne prostore (sanitarije, kuhinjo, ....) ? Ali je na naslovu Alpska cesta 62, lastnik stanovanja oz. nepremičnine ? Ali ima za najem prostorov na Alpski cesti 62, Lesce sklenjeno najemno pogodbo in s kom ? Ali veste kje Rade Stanić dela oz. kje je zaposlen ? Ali sta še vedno poročena ali sta v ločitvenem postopku ? Ali ima stanić s sinom kakšne stike ? Ali ima na svoje ime izdano kakšno položnico na naslov kje živita ? Ali veste kje ima svoje osebne predmete (obleko, obutev, higijena, dokumenti) ? Ali se gdaj vrača in prespi na naslovu kjer živite ? Ali poznate koga, ki bi več vedel povedati o prebivališču Radeta Stanića ? Ali ima avto ? Ali mu pokojnino prinese poštar ? Ali veste če se je odselil v tujino ali je v Sloveniji ? Ali imate v zvezi s tem sami kaj dodati ? Takih fašističnih vprašanj člani moje družine niso mogli izdržati več. Se nadaljuje.

Zadnji komentarji

Prijatelji

čuk kobalMiran  PetermanFeri LainščekLaščan ZlatorogAna Koswoodicinvestment CompanyDamjan GorenščekVili KovačičBožo žabjekAco MitrovicKlavdija Zebecsanja barnaBarbara KolmaničMateja SircaAzra .Klavdija HitiRoman VodebErnest SkrjanecTrenutek .rastko plohlMaja RadinBojan  AhlinVika  JelenBranko GaberAndres Zoran    IvanovicFranc JazbinsekBojan MehleStoyan Svet

NAJBOLJ OBISKANO

KAJ ŠE VEDNO NE RAZUMEJO "SLOVENKI ŠERIFI" - MOMANDIRJI SLOVENSKIH POSTAJ MILIC