NOV POSTOPEK REŠEVANJA PRITOŽB NA RAVNANJA POLICISTOV

Slovenski policisti so dolžni ravnati v skladu z ustavo  in  zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.  Med pomembnimi cilji za dosego tega smotra, ki smo jih v zvezi s tem zastavili v Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji,  je v letošnjem letu sprejeta zakonska ureditev učinkovitega demokratičnega nadzora nad policijo in novega pritožbenega postopka z večjo vlogo civilne družbe pri obravnavi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih.

KAKO SE SPREMINJA PRITOŽBENI POSTOPEK ?

Državni zbor Republike Slovenije je 15. 7. 2003 v okviru Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji med drugimi spremembami, sprejel tudi spremembo 28. člena tega zakona, ki določa reševanje pritožb zoper policiste. Spremenjen 28. člen določa reševanje pritožb na dveh nivojih:

• Na prvem nivoju mora vsa dejstva v zvezi s pritožbo vsestransko preveriti vodja organizacijske enote policije, kar bo v praksi največkrat komandir policijske postaje. Ta bo opravil tako imenovani pomiritveni postopek. To je razumeti kot razgovor in informiranje pritožnika o ugotovljenih dejstvih in pristojnostih policije, nakar ima pritožnik možnost, da se s tem strinja in se s tem pritožbeni postopek zaključi, in to s podpisom zapisnika.

• V primeru ne strinjanja pritožnika pa se bo pritožba po uradni dolžnosti takoj odstopila v reševanje ministrstvu, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja policista, ki se preganja po uradni dolžnosti. V nadaljevanju se bo pritožba reševala v tričlanskem senatu, ki ga bo vodil pooblaščenec ministra. V senatu bosta sodelovala dva predstavnika javnosti, ki jih bodo izbrale organizacije civilne družbe, strokovne javnosti, nevladne organizacije in lokalne skupnosti. Senat bo o pritožbi odločal z večino glasov. 

KAKŠNA JE RAZLIKA MED STARIM IN NOVIM PRITOŽBENIM POSTOPKOM ?

Pritožbe so se do sedaj reševale znotraj policije. V senatih, ki so reševali pritožbe na policijskih upravah in na generalni policijski upravi so sicer sodelovali predstavniki javnosti in policijskega sindikata, vendar pa je končno odločitev senata sprejel vodja senata, ki je bil predstavnik policije. Z novim pritožbenim postopkom je odločanje o pritožbah preneseno na senat izven policije, ki ga sestavlja pooblaščenec ministra za notranje zadeve in dva predstavnika javnosti. Senat odloča z večino glasov.

Sprememba pritožbenega postopka odstranjuje dvom v poštenost postopka z nepristranskim obravnavanjem in objektivnim odločanjem. Težišče obravnavanja pritožbe je preneseno na organ zunaj policije.

KJE JE UREJEN NOV PRITOŽBENI POSTOPEK ?

V zgoraj omenjenem 28. členu spremenjenega in dopolnjenega Zakona o policiji. Pritožbeni postopek je natančno določen s Pravilnikom o reševanju pritožb, ki se bo začel uporabljati 27. februarja 2004. Vse pritožbe, podane do vključno 26. 2. 2004 se bodo reševale  po do sedaj veljavnem  Navodilu o reševanju pritožb, objavljenem v Uradnem listu RS 103/00.

KAM SE LAHKO PRITOŽI POSAMEZNIK ?

Vsak posameznik, ki  meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, lahko poda pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve ali katerokoli organizacijsko enoto policije. Na ministrstvu bo sprejel pritožbo bodoči sektor za pritožbe v direktoratu za policijo in druge varnostne naloge MNZ.

V KAKŠNI OBLIKI SE LAHKO PODA PRITOŽBA ?

Pritožnik lahko vloži pritožbo pisno, ustno ali v elektronski obliki. V primeru podaje oziroma sprejema ustne pritožbe se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta pritožnik in tisti, ki je pritožbo sprejel. Pritožniku se izroči izvod zapisnika. Pritožniku, ki napisano pritožbo vloži osebno, se izda potrdilo o vloženi pritožbi.

Pritožba mora biti razumljiva. Vsebovati mora ime in priimek ter naslov pritožnika, kraj, čas in opis dejanja ali opustitve, za katero pritožnik meni, da so mu bile kršene pravice in svoboščine in pritožnikov podpis. Če je pritožba nepopolna ali nerazumljiva, se pritožnika pisno pozove, da jo popravi oziroma dopolni v roku treh dni. Če pritožnik zahteve ne upošteva, se pritožba zavrže. O tem se ga pisno obvesti. 

Zakonsko določen rok za podajo pritožbe je 30 dni od takrat, ko so bile pritožniku s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene pravice ali svoboščine oziroma  od takrat, ko je zvedel, da naj bi mu bila kršena pravica ali svoboščina.

PREVERJANJE PRITOŽBE

V prvem delu postopka pritožbo preveri vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, zoper katerega je podana pritožba, v reševanju pritožbe na senatu pa uslužbenec ministrstva ali policije - poročevalec, ki nato zadevo predstavi na senatu.

Vodja organizacijske enote policije ali poročevalec pri preverjanju pritožbe lahko vpogleda v pritožbene zadeve policijske enote z vsemi prilogami, opravi razgovore s pritožnikom in policistom, zoper katerega je bila podana pritožba in pričami ter po potrebi izvede druge ukrepe, potrebne za razjasnitev pritožbe. Na podlagi zbranih ugotovitev in dokazov sestavi poročilo o ugotovitvah v zvezi s pritožbo, v katerem predstavi skladnost policistovega ravnanja  z veljavnimi predpisi.

POSTOPEK PRI VODJI ORGANIZACIJSKE ENOTE

Vodja organizacijske enote policije po končanem preverjanju pritožbe izvede  tako imenovani postopek pomiritve, v katerem pritožnika pisno ali ustno povabi na razgovor, kjer ga seznani z ugotovitvami in izvedenimi ukrepi. Na razgovor s pritožnikom lahko povabi tudi policista, ki se razgovora lahko udeleži.

Vodja organizacijske enote policije o obravnavi pritožbe napiše zapisnik, v katerega navede bistvene ugotovitve. V zapisniku ni treba navajati, ali je bila pritožba utemeljena ali ne. Navedejo se ukrepi, ki so bili izvedeni in kaj je na to izjavil pritožnik. Če se pritožnik strinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, se mu predlaga, da se postopek reševanja pritožbe zaključi s tem razgovorom. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe. Zapisnik podpišeta vodja organizacijske enote policije in  pritožnik.

Na ta način se pritožbeni postopek lahko zaključi. Postopek pri vodji organizacijske enote policije mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe.

POSTOPEK NA SENATU

Če se pritožnik vabilu na razgovor ne odzove, se ne strinja ali ne soglaša z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, postopek reševanja pritožbe pri vodji organizacijske enote policije ni uspel. V takem primeru mora vodja organizacijske enote policije pritožbo z vsemi zbranimi dokumenti naslednji delovni dan odstopiti pristojni notranji organizacijski enoti ministrstva za notranje zadeve. Ta je pristojna za reševanje pritožbe tudi v primeru, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Pritožbena zadeva se dodeli v reševanje pooblaščencu ministra. Ta je dolžan temeljito proučiti zadevo iz postopka pri vodji organizacijske enote policije. Če je bil po njegovi oceni predhodni postopek korektno izpeljan in so razjasnjena vsa vprašanja in dileme, predlaga vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrstva takojšnjo obravnavo pritožbe na senatu. V tem primeru je poročevalec na seji senata vodja organizacijske enote policije.

Če pooblaščenec ministra oceni, da je za razjasnitev posameznih dejstev in dokazov treba zbrati še dodatne dokaze oziroma izvesti še dodatne dejavnosti za razjasnitev dejanskega stanja, oziroma je treba ponoviti posamezne postopke ali celoten postopek preverjanja pritožbe, predlaga vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrstva, da ta določi poročevalca, ki se zadolži za preveritev pritožbe in pripravo poročila za obravnavo na senatu.

Če iz vsebine pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, vodja pristojne notranje organizacijske enote ministrstva določi poročevalca, ki celovito preveri pritožbo. Pri določitvi poročevalca, vodja pristojne organizacijske enote ministrstva upošteva vsebino pritožbe.

SESTAVA SENATA IN ODLOČANJE

Senat za reševanje pritožb sestavljajo trije člani: pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Senat vodi pooblaščenec ministra, ki mora skrbeti, da se pritožba vsestransko obravnava in pretehta. Pri določanju predstavnikov javnosti se upošteva območje, kjer je bil izveden postopek, na katerega je podana pritožba, razen v primeru reševanja pritožbe  na postopek policistov generalne policijske uprave. Ustrezne prostore za delo senata na regionalni ravni zagotovi policija na sedežu policijske uprave.

Seja senata je javna. Javnost se lahko izključi iz razlogov varovanja tajnih podatkov.

Na sejo senata se s pisnim vabilom povabi tudi pritožnika in policista, zoper katerega je bila podana pritožba. V vabilu se ju opozori, da bo senat odločal o podani pritožbi tudi v primeru, da se seje senata ne udeležita in da stroške udeležbe na seji senata nosita sama. Na seji senata lahko predstavita svoja dejstva o vsebini pritožbe.

Senat odloči o utemeljenosti pritožbe na podlagi izvedenega postopka in ugotovljenih dejstev. Sprejeta je tista odločitev, za katero glasujeta vsaj dva člana senata.

ODGOVOR PRITOŽNIKU

Vodja senata v skladu z odločitvijo na senatu pripravi in podpiše pisni odgovor pritožniku, v katerem mora biti odločitev senata vsebinsko obrazložena. Pritožniku je potrebno obrazloženo odgovoriti na pritožbene razloge, tako da odgovor vsebuje jasna stališča glede vseh relevantnih in razumnih trditev oziroma očitkov vložene pritožbe. Na koncu odgovora se pritožnika opozori, da je pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo svojih pravic in svoboščin.

KAKO BO OBRAVNAVANA PRITOŽBA ZOPER POLICISTA, IZ KATERE NE IZHAJA KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN ?

V primerih, ko se pritožba zoper policista ne bo nanašala na tista ravnanja policista, s katerimi bodo kršene pravice ali svoboščine posameznika (npr. policistova neurejenost, nevljudnost, ipd.), se pritožba ne bo reševala po tem pravilniku, temveč v skladu z Uredbo o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami (Uradni list RS, št. 22/2001 in 81/2003). Po tej uredbi pritožbo obravnava vodja notranje organizacijske enote delavca, ki je dolžan stranki, ki se je pritožila, odgovoriti najkasneje v 30 dneh po prejemu, če je navedla svoje ime, priimek in naslov. Če stranka ni zadovoljna z odgovorom, se lahko neposredno obrne na  vodjo višje notranje organizacijske enote, ki izvaja nadzor nad tistim, ki je podal odgovor.

OBJAVILO CZPNN