Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Mali trg št. 6, se proti predsedniku CZPNN vodi kazenski postopek opravilna št. V K 39962/2011. Ta postopek se vodi na podlagi predloga za kazenski pregon, ki ga je pri Okrožnem državnem tožilstvu vložil bivši (sedaj že upokojeni) predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Jernej POTOČAR, v tem postopku pa kot oškodovanci sodelujejo trije višji sodniki in sin sicer:

1.      Milena JAZBEC LAMUT,

2.      Marjeta ŠVAB ŠIROK in

3.      Mitja ŠINKOVEC,

Ki naj bi jih je predsednik CZPNN v neki svoji vlogi razžalil. V zgoraj navedeni kazenski zadevi je kot sodeča sodnica do dne 22.10.2015 postopala okrajna sodnica Nina KODRA BALANTIČ.

Obdolženec (predsednik CZPNN), pa je od leta 2011 za navedeno sodečo sodnico zahteval njeno izločitev iz postopanja v navedenem kazenskem postopku, a vsakič neuspešno, za to ker je sodeča sodnica odločala sama o svoji izločitvi iz postopka in vsakič izdala sklep, s katerim je obdolženčeve zahteve za svojo izločitev zavrnila kot neutemeljene, z obrazložitvijo, da obdolžencu gre za zavlačevanje postopka in za neke druge namene kot je na primer izpodkopavanje avtoritete sodišča. 

Imenovana okrajna sodnica je šele v letu 2015 prišla do tega, da ne more v predmetnem kazenskem postopku postopati, za to je Okrožnem sodišču v Ljubljani (pri Uradu predsednice sama predlagala svojo izločitev iz predmetnega kazenskega postopka na podlagi 6. točke 1. odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). O njenem predlogu je odločalo  Okrožnem sodišču v Ljubljani, Uradu predsednice, v njunem imenu pa okrožna sodnica in predsednica tega sodišča Vesne PAVLIČ PIVK, ki je izdala svoj sklep, ki ga objavljamo v dobesednem prepisu, kakor sledi:

SKLEP 

(Prepis)

Predsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani Vesna PAVLIČ PIVK sem v kazenski zadevi opravilna št. V K 39962/2011, zoper obdolženega Radeta STANIĆA, zaradi treh kaznivih dejanj razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), po predlogu okrajne sodnice Nine KODRA BALANTIČ za njeno izločitev z dne 17.8.2015 in dopolnitvi predloga z dne 23.09.2015, na podlagi 1. odstavka 40. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

SKLENILA  

Predlogu okrajne sodnice Nine KODRA BALANTIČ za njeno izločitev iz sojenja v kazenski zadevi opr. št. V K 39962/2011 se ugodi.

OBRAZLOŽITEV:

Okrajna sodnica Nina KODRA BALANTIČ je 17.8.2015 in 23.9.2015 v urad predsednice sodišča sporočila, da predlaga svojo izločitev iz nadaljnjega postopka v kazenski zadevi opr. št. V K 39962/2011. Sodnica navaja, da je zoper obdolženca Rada STANIĆA, zaradi treh kaznivih dejanj razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), pri čemer kot oškodovanci nastopajo sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, po prejemu spisa podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v skladu z 35. členom ZKP, prenos pristojnosti pa je predlagala v izogib kasnejšemu sklicevanju procesnih udeležencev in javnosti na dvom v nepristransko sojenje. Oškodovanci namreč opravljajo funkcijo višjih sodnikov Kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, slednji pa v pritožbenem postopku odločajo o pritožbah zoper odločitve sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani. 

Vrhovno sodišče RS je predlog zavrnilo in v obrazložitvi navedlo, da iz predloga za prenos krajevne pristojnosti ne izhaja, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti; Glede na določbo 1. točke 39. člena ZKP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je s kaznivim dejanjem oškodovan, oškodovanci pa seveda ne bodo mogli odločati o morebitni pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, zgolj dejstvo, da oškodovanci sicer odločajo o pritožbah zoper odločitve krajevno pristojnega sodišča, pa na odločitve sodnikov prve stopnje, ki morajo pri opravljanju svoje funkcije delovati neodvisno, vezani pa so tudi na ustavo in zakon, ne more imeti vpliva.

V tej zadevi je nadalje sodnica izdala sodbo o kaznovalnem nalogu, zoper katero je obdolženi pravočasno podal ugovor in je bila razveljavljena. Tudi obdolženi je dne 10.6.2014 in 22.10.2014 vložil predloga za prenos pristojnosti, vendar sta bila njegova predloga z strani Vrhovnega sodišča RS zavržena. Dne 18.11.2014 je obdolženi vložil tudi zahtevo za sodničino izločitev, ki pa jo je dne 18.11.2014 kot očitno neutemeljeno, zavrgla. Obdolženi je dne 20.1.2015 je ponovno podal zahtevo za sodničino izločitev, ki jo je sodnica s sklepom dne 22.1.2015 na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP zavrgla. Dne 4.5. 2015 je obdolženi zopet podal zahtevo za njeno izločitev, v kateri navaja, da so predmet kazenske obravnave sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, ki so že po pravilih sodne hierarhije nadrejeni sodeči sodnici, saj je predlog za kazenski pregon podal bivši predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Jernej POTOČAR, ker naj bi obdolženi razžalil ti višje sodnike oziroma sodelavce. Okrajno sodišče v Ljubljani pa je locirano v območju Višjega sodišča v Ljubljani, za to obdolženi zatrjuje, da ima določeno opredeljen in konkretiziran dvom v subjektivno nepristranskost sodeče sodnice. Po mnenju obdolženca so navedene okoliščine že po naravi takšne, da pri vsakem povprečno razumnem posamezniku na prvi pogled kažejo na očitno arbitrarnost in samovoljnost sodnice, ki naj bi jo po navedbah obdolženca v obravnavani zadevi izkazala na več različnih načinov. Obdolženi se v svoji zahtevi sklicuje na ustavno odločbo UP 799/13-19 z dne 22.1.2015.

Zahteva za izločitev, ki jo je obdolženi podal dne 4.5.2015 sodeči sodnici očita številne kršitve, vendar sodnica meni, da je v tem delu zahteva neutemeljena, podana z namenom zavlačevanja postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča (kot že omenjeno, je sodnica predhodno že dve njegovi zahtevi za njeno izločitev kot takšni zavrgla), vendar pa glede na navedeno vsebino ustavne odločbe ob upoštevanju dejstva, da v konkretni zadevi kot oškodovanci nastopajo sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, ki torej opravljajo funkcijo višjih sodnikov kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, slednji pa v pritožbenem postopku odločajo o pritožbah zoper odločitve sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani, sodnica meni, da gre za okoliščine takšne narave, ki bi lahko pri razumnem človeku oziroma očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sodnikov  Okrajnega sodišča v Ljubljani, za to predlaga svojo izločitev. 

V zvezi s svojo izločitvijo, ki jo je sodnica podala dne 17.08.2015, je sodnica naknadno pojasnila še, da višje sodnike, ki v zadevi nastopajo kot oškodovanci, pozna v zvezi z delom v službi. Oškodovanci kot višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani odločajo o rednih sredvih, ki so vložena zoper odločbe prvostopenjskih sodišč, hkrati pa tudi ocenjujejo sodniško delo v zvezi z oceno sodniške službe za posameznega sodnika, saj personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani izdela ocene sodniške službe za okrajne sodnike v Ljubljani. Oškodovanci kot višji sodniki sodelujejo pri izobraževanju prvostopenjskih sodnikov , in sicer na kazensko pravnih šolah in v ostalih oblikah izobraževanja, poleg tega pa so vsakoletno organizirani posveti za sodnike sodišč prve stopnje, ki jih vodijo nekateri višji sodniki (npr. sodnica LAMUT), na njih sodniki v manjših skupinah diskutirajo o različnih strokovnih vprašanjih. V obdobju, ko je bilo Okrajno sodišče v Ljubljani, Kazenski oddelek, še stacionirano na Tavčarjevi 9, pa se je sodnica z oškodovanci tudi večkrat srečevala. 

Glede na vse navedene okoliščine ob upoštevanju citirane Ustavne odločbe sodnica meni, da gre za takšne okoliščine, ki bi pri posameznem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sodeče sodnice, za to predlagala svojo izločitev.

Zakon o kazenskem postopku v 6. točki 1. odstavka 39. člena določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristraskosti. Ocenjujem, da so v temu primeru take okoliščine podane, saj sodnica višje sodnike, ki v zadevi nastopajo kot oškodovanci, pozna v zvezi z delom v službi. Oškodovanci kot višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani  odločajo o rednih sredstvih, ki so vložena zoper odločbe prvostopenjskih sodišč, hkrati pa tudi ocenjujejo sodniško delo v zvezi z oceno sodniške službe za posameznega sodnik, saj personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani izdela ocene sodniške službe za okrajne sodnike v Ljubljani. Oškodovanci kot višji sodniki sodelujejo pri izobraževanju prvostopenjskih sodnikov, poleg tega pa so vsakoletno organizirani posveti za sodnike sodišč prve stopnje, ki jih vodijo nekateri višji sodniki, na njih sodniki v manjših skupinah diskutirajo o različnih strokovnih vprašanjih. V obdobju ko je bilo Okrajno sodišče v Ljubljani, kazenski oddelek, še stacionirano na Tavčarjevi 9, pa se je sodnica z oškodovanci tudi večkrat srečevala. V skladu z navedenim ocenjujem, da bi se lahko upravičeno pojavil dvom v nepristranskost sodnice pri vodenju in izdaji sodne odločbe, za to je potrebno predlogu sodnice ugoditi in izdati sklep o njeni izločitvi iz sojenja v kazenski zadevi opr. št. V K 39962/2011. 

Na podlagi 161. člena Sodnega reda bo spis dodeljen sodniku, ki je na tem vpisniku na vrsti za nov pripad.

PRAVNI POUK:  Zoper ta sklep ni pritožbe (2. odstavek 40. člena ZKP)

Ljubljana, 22.10.2015

PREDSEDNICA SODIŠČA

Okrožna sodnica, Vesna PAVLIČ PIVK,

za podpredsednica sodišča,

KARMEN ŠRINGER