LJUBLJANSKA SODNICA KLONILA PRED ORGANIZIRANO JAVNOSTJO DRUŠTVA CZPNN
Društvo CZPNN

Petek, 11. december 2015 ob 23:46

Odpri galerijo

Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Mali trg št. 6, se proti predsedniku CZPNN vodi kazenski postopek opravilna št. V K 39962/2011. Ta postopek se vodi na podlagi predloga za kazenski pregon, ki ga je pri Okrožnem državnem tožilstvu vložil bivši (sedaj že upokojeni) predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Jernej POTOČAR, v tem postopku pa kot oškodovanci sodelujejo trije višji sodniki in sin sicer:

1.      Milena JAZBEC LAMUT,

2.      Marjeta ŠVAB ŠIROK in

3.      Mitja ŠINKOVEC,

Ki naj bi jih je predsednik CZPNN v neki svoji vlogi razžalil. V zgoraj navedeni kazenski zadevi je kot sodeča sodnica do dne 22.10.2015 postopala okrajna sodnica Nina KODRA BALANTIČ.

Obdolženec (predsednik CZPNN), pa je od leta 2011 za navedeno sodečo sodnico zahteval njeno izločitev iz postopanja v navedenem kazenskem postopku, a vsakič neuspešno, za to ker je sodeča sodnica odločala sama o svoji izločitvi iz postopka in vsakič izdala sklep, s katerim je obdolženčeve zahteve za svojo izločitev zavrnila kot neutemeljene, z obrazložitvijo, da obdolžencu gre za zavlačevanje postopka in za neke druge namene kot je na primer izpodkopavanje avtoritete sodišča. 

Imenovana okrajna sodnica je šele v letu 2015 prišla do tega, da ne more v predmetnem kazenskem postopku postopati, za to je Okrožnem sodišču v Ljubljani (pri Uradu predsednice sama predlagala svojo izločitev iz predmetnega kazenskega postopka na podlagi 6. točke 1. odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). O njenem predlogu je odločalo  Okrožnem sodišču v Ljubljani, Uradu predsednice, v njunem imenu pa okrožna sodnica in predsednica tega sodišča Vesne PAVLIČ PIVK, ki je izdala svoj sklep, ki ga objavljamo v dobesednem prepisu, kakor sledi:

SKLEP 

(Prepis)

Predsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani Vesna PAVLIČ PIVK sem v kazenski zadevi opravilna št. V K 39962/2011, zoper obdolženega Radeta STANIĆA, zaradi treh kaznivih dejanj razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), po predlogu okrajne sodnice Nine KODRA BALANTIČ za njeno izločitev z dne 17.8.2015 in dopolnitvi predloga z dne 23.09.2015, na podlagi 1. odstavka 40. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

SKLENILA  

Predlogu okrajne sodnice Nine KODRA BALANTIČ za njeno izločitev iz sojenja v kazenski zadevi opr. št. V K 39962/2011 se ugodi.

OBRAZLOŽITEV:

Okrajna sodnica Nina KODRA BALANTIČ je 17.8.2015 in 23.9.2015 v urad predsednice sodišča sporočila, da predlaga svojo izločitev iz nadaljnjega postopka v kazenski zadevi opr. št. V K 39962/2011. Sodnica navaja, da je zoper obdolženca Rada STANIĆA, zaradi treh kaznivih dejanj razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), pri čemer kot oškodovanci nastopajo sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, po prejemu spisa podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v skladu z 35. členom ZKP, prenos pristojnosti pa je predlagala v izogib kasnejšemu sklicevanju procesnih udeležencev in javnosti na dvom v nepristransko sojenje. Oškodovanci namreč opravljajo funkcijo višjih sodnikov Kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, slednji pa v pritožbenem postopku odločajo o pritožbah zoper odločitve sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani. 

Vrhovno sodišče RS je predlog zavrnilo in v obrazložitvi navedlo, da iz predloga za prenos krajevne pristojnosti ne izhaja, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti; Glede na določbo 1. točke 39. člena ZKP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je s kaznivim dejanjem oškodovan, oškodovanci pa seveda ne bodo mogli odločati o morebitni pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, zgolj dejstvo, da oškodovanci sicer odločajo o pritožbah zoper odločitve krajevno pristojnega sodišča, pa na odločitve sodnikov prve stopnje, ki morajo pri opravljanju svoje funkcije delovati neodvisno, vezani pa so tudi na ustavo in zakon, ne more imeti vpliva.

V tej zadevi je nadalje sodnica izdala sodbo o kaznovalnem nalogu, zoper katero je obdolženi pravočasno podal ugovor in je bila razveljavljena. Tudi obdolženi je dne 10.6.2014 in 22.10.2014 vložil predloga za prenos pristojnosti, vendar sta bila njegova predloga z strani Vrhovnega sodišča RS zavržena. Dne 18.11.2014 je obdolženi vložil tudi zahtevo za sodničino izločitev, ki pa jo je dne 18.11.2014 kot očitno neutemeljeno, zavrgla. Obdolženi je dne 20.1.2015 je ponovno podal zahtevo za sodničino izločitev, ki jo je sodnica s sklepom dne 22.1.2015 na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP zavrgla. Dne 4.5. 2015 je obdolženi zopet podal zahtevo za njeno izločitev, v kateri navaja, da so predmet kazenske obravnave sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, ki so že po pravilih sodne hierarhije nadrejeni sodeči sodnici, saj je predlog za kazenski pregon podal bivši predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Jernej POTOČAR, ker naj bi obdolženi razžalil ti višje sodnike oziroma sodelavce. Okrajno sodišče v Ljubljani pa je locirano v območju Višjega sodišča v Ljubljani, za to obdolženi zatrjuje, da ima določeno opredeljen in konkretiziran dvom v subjektivno nepristranskost sodeče sodnice. Po mnenju obdolženca so navedene okoliščine že po naravi takšne, da pri vsakem povprečno razumnem posamezniku na prvi pogled kažejo na očitno arbitrarnost in samovoljnost sodnice, ki naj bi jo po navedbah obdolženca v obravnavani zadevi izkazala na več različnih načinov. Obdolženi se v svoji zahtevi sklicuje na ustavno odločbo UP 799/13-19 z dne 22.1.2015.

Zahteva za izločitev, ki jo je obdolženi podal dne 4.5.2015 sodeči sodnici očita številne kršitve, vendar sodnica meni, da je v tem delu zahteva neutemeljena, podana z namenom zavlačevanja postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča (kot že omenjeno, je sodnica predhodno že dve njegovi zahtevi za njeno izločitev kot takšni zavrgla), vendar pa glede na navedeno vsebino ustavne odločbe ob upoštevanju dejstva, da v konkretni zadevi kot oškodovanci nastopajo sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, ki torej opravljajo funkcijo višjih sodnikov kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, slednji pa v pritožbenem postopku odločajo o pritožbah zoper odločitve sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani, sodnica meni, da gre za okoliščine takšne narave, ki bi lahko pri razumnem človeku oziroma očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sodnikov  Okrajnega sodišča v Ljubljani, za to predlaga svojo izločitev. 

V zvezi s svojo izločitvijo, ki jo je sodnica podala dne 17.08.2015, je sodnica naknadno pojasnila še, da višje sodnike, ki v zadevi nastopajo kot oškodovanci, pozna v zvezi z delom v službi. Oškodovanci kot višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani odločajo o rednih sredvih, ki so vložena zoper odločbe prvostopenjskih sodišč, hkrati pa tudi ocenjujejo sodniško delo v zvezi z oceno sodniške službe za posameznega sodnika, saj personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani izdela ocene sodniške službe za okrajne sodnike v Ljubljani. Oškodovanci kot višji sodniki sodelujejo pri izobraževanju prvostopenjskih sodnikov , in sicer na kazensko pravnih šolah in v ostalih oblikah izobraževanja, poleg tega pa so vsakoletno organizirani posveti za sodnike sodišč prve stopnje, ki jih vodijo nekateri višji sodniki (npr. sodnica LAMUT), na njih sodniki v manjših skupinah diskutirajo o različnih strokovnih vprašanjih. V obdobju, ko je bilo Okrajno sodišče v Ljubljani, Kazenski oddelek, še stacionirano na Tavčarjevi 9, pa se je sodnica z oškodovanci tudi večkrat srečevala. 

Glede na vse navedene okoliščine ob upoštevanju citirane Ustavne odločbe sodnica meni, da gre za takšne okoliščine, ki bi pri posameznem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sodeče sodnice, za to predlagala svojo izločitev.

Zakon o kazenskem postopku v 6. točki 1. odstavka 39. člena določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristraskosti. Ocenjujem, da so v temu primeru take okoliščine podane, saj sodnica višje sodnike, ki v zadevi nastopajo kot oškodovanci, pozna v zvezi z delom v službi. Oškodovanci kot višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani  odločajo o rednih sredstvih, ki so vložena zoper odločbe prvostopenjskih sodišč, hkrati pa tudi ocenjujejo sodniško delo v zvezi z oceno sodniške službe za posameznega sodnik, saj personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani izdela ocene sodniške službe za okrajne sodnike v Ljubljani. Oškodovanci kot višji sodniki sodelujejo pri izobraževanju prvostopenjskih sodnikov, poleg tega pa so vsakoletno organizirani posveti za sodnike sodišč prve stopnje, ki jih vodijo nekateri višji sodniki, na njih sodniki v manjših skupinah diskutirajo o različnih strokovnih vprašanjih. V obdobju ko je bilo Okrajno sodišče v Ljubljani, kazenski oddelek, še stacionirano na Tavčarjevi 9, pa se je sodnica z oškodovanci tudi večkrat srečevala. V skladu z navedenim ocenjujem, da bi se lahko upravičeno pojavil dvom v nepristranskost sodnice pri vodenju in izdaji sodne odločbe, za to je potrebno predlogu sodnice ugoditi in izdati sklep o njeni izločitvi iz sojenja v kazenski zadevi opr. št. V K 39962/2011. 

Na podlagi 161. člena Sodnega reda bo spis dodeljen sodniku, ki je na tem vpisniku na vrsti za nov pripad.

PRAVNI POUK:  Zoper ta sklep ni pritožbe (2. odstavek 40. člena ZKP)

 

Ljubljana, 22.10.2015

PREDSEDNICA SODIŠČA

Okrožna sodnica, Vesna PAVLIČ PIVK,

za podpredsednica sodišča,

KARMEN ŠRINGER 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 14. Jan 2020 at 17:27

1065 ogledov

ODHOD VELIKEGA BORCA
https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/255873

Sun, 8. Sep 2019 at 22:56

1362 ogledov

KONČNO USTAVNA PRITOŽBA
Po skoraj treh letih zavlačevanja, se je Slovensko Vrhovno sodišče le skilavilo in s svojo "Sodbo v imenu ljudstva" z dne: 04.04.2019 opravilna št. I Ips 39962/2011 (V K 39962/2011) odločilo o moji zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 16.02.2017. Ker je odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije bila zame negativna, so zato nastali pogoji, ki mi dovoljujejejo vložitev ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije, ki bo vložena v roku, to je najpozneje dne 23.10.2019, s čemer se bo utrdila nadaljnja pot za pritožbo, ki bo (če bo to potrebno) vložena pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strazburgu.  CZPNN

Sat, 10. Mar 2018 at 23:36

2348 ogledov

NEVERJETEN MAFIJSKI OBRAČUN MED SLOVENSKIMI SODNIKI
Na sedež društva CZPNN smo prejeli dokaj zanimivo pismo nekega gospoda, ki se v svoji vsebini glasi: I. Iz zanesljivih virov sem prejel  informacijo, da kranjska sodnica Marjeta Dvornik prijateljuje in hodi na kavo z znanim kriminalcem Dinom Lalićem, ki je bil večkrat že zaprt. To je menda znano tudi NPU. Prav ona je bila tista, ki je oprostila roparja na poštarja, čeprav je bil dobljen pri dejanju. Sodba je bila kasneje razveljavljena, krivdo pa je valila na policijo in tožilstvo. Prav ona je tudi zavrnila izročitev za tistega ruskega tajkuna, ki je bil kasneje dejansko tudi spuščen in ki ga kljub sodni  odredbi niso izročili Nemčiji, kot je bilo zahtevano. Pri njej je tudi zastarala zadeva proti močnemu nemškemu podjetniku in še kaj…….   II. Povem Vam še še, da Kranjsko  sodišče veselo krši tudi delovno pravno zakonodajo. Višje delovno in socialno sodišče je namreč že konec leta 2015 sprejelo stališče, da sodniku na ustavno zakonit način preneha službeno razmerje šele z vročitvijo obrazložene odločbe sodnega sveta, ne pa že z dnem odločitve oz. potrditve ocene na seji sodnega sveta, torej za nazaj. To v primeru mojega brata, da mu je službeno razmerje prenehalo še predno je bila odločba pravnomočna in izvršljiva, sa ga je  odjavilo iz vseh zavarovanj, torej toliko prej, še pred  vročitvijo obrazložene sodne odločbe, zoper katero je bilo šele možno vložiti pravno sredstvo. Posledično to pomeni, da mu protipravno niso izplačali zaostale plače in tudi ne zakonite odpravnine, glede nato, da sem se v nadaljuvanju  dejansko upokojil. Nezakonito stanje je kranjsko sodišče  vleklo kar naprej, čeprav je bilo jasno stališče Višjega sodišča že predhodno  znamo. S tem v zvezi bo v teh dneh podan zahtevek na kranjsko sodišče po izplačilu zaostale plače in odpravnine, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Me zanima, če bodo vztrajali na nezakoniti kršitvi, saj je slednje prekršek. V tem primeru jim seveda sledi tožba na delovno sodišče, kjer jim bodo nastali še dodatni stroški. Ki seveda ne gredo neposredno iz njihovega žepa. Vidiš, če moj brat nebi bil pravnik in zadeve ne bi našel in preštudiral, bi se mirno izmaknili obveznosti. Žalostno je to, da  je sodišče prvo, ki mora spoštovati zakonodajo in bi moralo tako ugotovljeno nezakonitost odpraviti že po uradni dolžnosti. Sicer pa je zadeva glede prenehanja sodniške funkcije že na evropskem sodišču - to je prvi primer, da sodnik toži Slovenijo. Druga zadeva, zaradi kršitve ustavnih pravic pa bo tudi kmalu vložena. Še to: Špela Koleta je ena od kandidatk za višjo sodnico v  Višjem sodišču v Ljubljani, prav tako Marjeta Dvornik. Sliši se, da naj menda nimata možnosti za napredovanje ker naj bi to mesto bilo rezervirano za za  Srečka Škerbeca. Res so pokvarjeni, zato so se znebili mojega brata, ker je bil preveč suveren in ni tulil v njihov rog. Nekaj bo že dosegel v kratkem, končni epilog pa na evropskem sodišču. Žal krivci ne bodo odgovarjali.

Wed, 10. Jan 2018 at 20:28

2186 ogledov

NEZNOSNA DVOLIČNOST SLOVENSKE POLITIKE KI BREZ DVOMA VODI K PROPADU SLOVENIJE
Sovenska politika je tako nevarno dvolična, da je zelo nevarno, da za seboj v propad ne potegne slovensle države. To je uspelo dokazati poslancu Dr. Vinku Gorenaku kar je razvidno tudi iz priložene objave v nadaljevanju.    http://nova24tv.si/slovenija/politika/govor-poslanca-gorenaka-ki-bo-sel-v-zgodovino-zakaj-ahmad-zakaj-pri-njemu-cloveski-vidik-in-pravno-dopustno-dejanje-pri-nekaj-sto-enakih-primerih-pa-ne/ Dr. Vinko Gorenak je do te mere povozil Miroslava Mira Cerarja, ki je ta zagitovo šel domov polnih gat. Če pa je Miroslav Miro Cerar karkoli po svoji materi, hvala bogu že pokojni Zdenki Cerar, utegne Dr. Vinko Gorenak končati pod streli narčenega morilca. Temu utegne slediti aretacija in zaprtje nadomestnega morilca natančno tako kot v zadevi Dr. Milka Noviča.

Sun, 7. Jan 2018 at 10:10

2382 ogledov

MALOUMNI SLOVENSKI SODNIKI IN NJIHOV KONEC (1)
Da je Slovenija čudna država pove tudi katastrofalno slabo stanje v njenem sodstvu oziroma v pravosodju kot vzporedni veji oblasti, ki je od leta 1945 delovala brez kakršnega koli resnega nadzora. To je bil tudi razlog da so se slovenski sodniki igrali s pravom in da niso dojeli "Da tisti, ki se igra s pravom, da se igra sam s seboj, s svojo državo in z njeno ureditvijo." Slednje je povzeto po bivšem in sedaj že pokojnem beograjskem odvetniku z mednarodno pravno reputacijo Filo Filoto. IGRE IN AVANTURE SLOVENSKIH SODNIKOV. Igre slovenskih sodnikov so po svoji vsebini in po svojih posledicah v resnici igre brez meja. Poleg teh iger brez meja so slovenski sodniki kot posebne sorte avanturisti v Sloveniji uprizarjali prav tako posebne sorte avanture. Ena od takih avantur je bila avantura imenovana "TRAJNI SODNIŠKI MANDAT" kar je pomenilo, da so se slovenski sodniki lahko pasli po slovenskih sodiščih do svojega sedemdesetega leta starosti. Taka avantura je imela več svojih pomenov. Eden od takih pomenov je bil ta, da so sodniki imeli zagotovljeno službo do svojega sedemdesetega leta in da so si kot nedotakljivi lahko ustvarjali kriminalno preteklost ne da bi jih kdorkoli in kadarkoli vprašal kaj delajo ali jih opozoril na to, da trga ne smejo početi. S trajniškim sodniškim mandatom so si slovenski sodniki poleg trajne sodniške funkcije zagotovili tudi čas v katerem so lahko njihovi potomci (sinovi in hčere) dokončali visoko izobrazbo in tako izpolnili pogoje za službovanje v slovenskih sodiščih. S tem se je nadaljevala "okupacija" sodišč, ki jih je okupira slovenska skorumpirana sodniška svojat. Vse te igrice in avanture slovenskih sodnikov sta organizirala in vodila Slovenski sodnisvet in Vrhovno sodišče Republike Slovenije z vrlim vrhovnim sodnikom Brankom Maslešo na čelu. Šele po tem, pa na vrsto pridejo nižji sodnice in sodniki, ki se jih od konca leta 2007 sumi, da niso izpolnili vseh pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo, ki jih predvideva 8. člen Zakona o sodniški službi in da posledično temu sploh niso sodniki. Položaj teh oseb, ki se žažno izdajajo kot sodniki, pa naj bi ustrezal  pravosodnim goljufom, plagiatorjem in sodnim šušmarjem. Utemeljitev za slednjo navedbo pa dobimo v dejstvu, da so slovenski sodniki preko Sodnega sveta in slovenske politike (Državni zbor Republike Slovenije) ter Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z Republiko Slovenijo sklenili nično delovno razmerje.   Se nadaljuje  

Sun, 24. Sep 2017 at 20:30

4154 ogledov

KAKO SO ME DEJANSKO IZGNALI IZ SLOVENIJE
Dne 25.12.2016 so me izgnali iz Slovenije čeprav sem se iz Slovenije navedenega dne uradno izselil v  tujino. Do moje izselitve je prišlo po dolgoletnih hudih pritiskov, ki jih je name in na moje člane družine vršila slovenska oblast. Navajam celo vrsto vprašanj, ki jih je uradna oseba Upravne enote v Radovljici z imenom Irena Likar dne 21.12.2011 protipravno zastavljala članom moje držine, kar je bilo odločilnega pomena za to, da sem se iz Slovenije začasno izselil. Uradna oseba Upravne enote v Radovljici pri zaslišanju članov moje družine je pri svojem delu ves čas dajala vtis, da se je za tako delo (zaslišanje) verzirala v kakšni fašistični oziroma nacistični šoli tretjega nemškega rajha. Moji člani družine so bili mučeni z sledečimi vprašanji:   Ali veste na katerem naslovu Rade Stanić dejansko živi in kako to veste ? Kdo je lastnik nepremičnine na naslovu kjer živite ? Kdaj se je izselil z naslova na katerem živite ? Ali veste, če se namerava kdaj vrniti na ta naslov ? Ali imata kot zakonca kakšne stike, se vidita, slišita in kje ? Ali veste kje se Rade Stanić zadržuje, kje prespi ? Ali veste na katerem naslovu prejema pošto in uradna pisanja ? Ali ima na naslovu Alpska crsta 62, Lesce urejene bivalne prostore (sanitarije, kuhinjo, ....) ? Ali je na naslovu Alpska cesta 62, lastnik stanovanja oz. nepremičnine ? Ali ima za najem prostorov na Alpski cesti 62, Lesce sklenjeno najemno pogodbo in s kom ? Ali veste kje Rade Stanić dela oz. kje je zaposlen ? Ali sta še vedno poročena ali sta v ločitvenem postopku ? Ali ima stanić s sinom kakšne stike ? Ali ima na svoje ime izdano kakšno položnico na naslov kje živita ? Ali veste kje ima svoje osebne predmete (obleko, obutev, higijena, dokumenti) ? Ali se gdaj vrača in prespi na naslovu kjer živite ? Ali poznate koga, ki bi več vedel povedati o prebivališču Radeta Stanića ? Ali ima avto ? Ali mu pokojnino prinese poštar ? Ali veste če se je odselil v tujino ali je v Sloveniji ? Ali imate v zvezi s tem sami kaj dodati ? Takih fašističnih vprašanj člani moje družine niso mogli izdržati več. Se nadaljuje.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Dajana  Babiččuk kobalMiran  PetermanFeri LainščekLaščan ZlatorogAna Koswoodicinvestment CompanyDamjan GorenščekVili KovačičBožo žabjekAco MitrovicKlavdija Zebecsanja barnaBarbara KolmaničMateja SircaAzra .Klavdija HitiRoman VodebErnest SkrjanecTrenutek .rastko plohlMaja RadinBojan  AhlinVika  JelenBranko GaberAndres Zoran    IvanovicFranc JazbinsekBojan MehleStoyan Svet

NAJBOLJ OBISKANO

LJUBLJANSKA SODNICA KLONILA PRED ORGANIZIRANO JAVNOSTJO DRUŠTVA CZPNN