Prijavo za opravo izpita sem poslala na Ministrstvo za pravosodje preko kadrovske službe sodišča v Ljubljani. Preko njih sem 1 mesec pred izpitom izvedela za datume izpita. Za izpitno komisijo - imena izpraševalcev, sem izvedela od kadrovske komisije, 1 teden dni pred datumi za opravo izpita.

POTEK IZPITA:

3 zaporedne delovne dni:

Pravosodni izpit je takrat trajal kar tri dni. Prvi dan izpita je potekal ustno. Iz Ustave, upravnega postopka, politični sistem... izpraševanje je trajalo kakšno uro, takoj zatem mi je komisija povedala, da lahko naslednji dan pristopim k pisnemu delu izpita. Predsednik komisije je takrat bil sedaj že pokojni Miha WOHINZ z Ministrstva za pravosodje, ostalih članov komisije se ne spomnim.

Drugi dan izpita je bilo pisanje sodbe, oziroma pisne naloge v obliki sodbe.

Jaz sem se odločila za kazensko pravo. Zjutraj smo prišli v prostore Ministrstva za pravosodje, kar precej kandidatov nas je tam bilo, recimo več kot deset.

Začetek je bil določen ob 09.00 uri.

Pričakali sta nas dve gospe in nas peljali v večji prostor. Posedli smo se vsak sebi. Ne spomnim se, da bi preverjali identiteto udeležencev oziroma kandidatov. V sobi so že bili sodni spisi, ki so jih nato razdelili kandidatom. Bile so dve gospe z ministrstva za pravosodje, ki sta razdelili sodne spise. Se mi zdi, da sta imeli na njih določena imena kandidatov, komu kateri spis. Mislim, da so glede na ta imena klicale po imenih. Šele okoli 10.00 ure so spise razdelile. Nato je ena odšla, ena je ostala, da nas čuva. Na mizi smo lahko imeli zakone. Vem pa, da je bilo dovoljeno, da se kandidat predhodno dogovori s kakšnim kolegom, ali sodnikom, da ga z izpita pokliče po telefonu, zaradi kakšnega posveta, za pomoč pri odločitvi, kakšno kazen izreči, ali obsodilno ali oprostilno.... Jaz tega nisem izrabila, z nikomer se nisem dogovarjala niti posvetovala.

Že kmalu po tem, ko smo dobili spise, so nekateri kandidati zapustili prostor. Nekateri so se vrnili, pa spet šli ven... nekateri se niso zelo dolgo vrnili, več ur, nato so se za kratek čas vrnili, oddali spis in pisno nalogo, ter odšli. Nekateri so oddali sodbo oziroma pisno nalogo že ob 12.00 uri, kar me je takrat zelo čudilo, saj sama do takrat sploh še nisem začela s pisanjem sodbe oziroma svoje pisne naloge. Še sem brala spis. Prav spomnim se, da mi ni bilo jasno, kako lahko nekateri v dveh urah preštudirajo spis in že napišejo svojo pisno nalogo v obliki sodbe. Bili smo vendar pripravniki, brez izkušenj, a vemo, da kaj takega niso zmožni niti izurjeni sodniki. Razen če bi šlo za povsem bagatelno zadevo in spis, ki bi obsegal le kakšno stran. Zato se mi je to, da lahko nekdo tako hitro vse preštudira in napiše, zelo čudno zdelo. Sama sem imela spis, dolg kakšnih 200 do 400 strani, pa ni bil med najdebelejšimi sodnimi spisi tistega dne.

Vem tudi, da sem bila iz tiste runde edina, ki ni med trajanjem izpita zapustila prostora. 
In vem tudi, da so vsi ostali že vsaj dve uri pred mano končali s pisnim delom pravosodnega izpita, oddali sodbe (pisne naloge) in šli, saj sem v prostoru ostala edina pri pisanju svoje pisne naloge. Tista gospa, ki naj bi nas nadzirala je hotela že pred iztekom časa zaključit z mano, za to je od mene že pred 16.00 uro zahtevala, da končam s pisanjem svoje pisne naloge.

Rekla sem ji večkrat, da nisem še končala sodbe in da ura še ni štiri.

Zagotovo sem bila zadnji dve uri povsem sama v sobi, sama od kandidatov mislim. In vem tudi, da sem sodbo komaj, komaj končala, saj mi je zmanjkovalo časa. Pisala sem še odločitev o stroških, pa morala bi še pravni pouk napisati, gospa pa mi je že cukala liste iz rok in zahtevala, da sodbo oddam.

Zaradi stiske s časom in panike, da fizično skoraj ni mogoče tako hitro sodbe spisati, sem pisala tako na veliko, da so bile črke čez več vrst, zaradi česar mi je zmanjkalo papirja. Pred izpitom smo namreč dobili par pol papirja, na katerem je bila štampiljka. Na te liste pa smo sami napisali svoja imena.

3. dan

Tretji dan sem imela ustni del izpita, praktično iz vseh področij. Ob koncu izpraševanja so mi povedali, da je moja pisna naloga v obliki sodbe v redu, da je pravilna, nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na to zadevo, o kateri sem pisala. Vem, da sem takrat povedala, da je bilo premalo časa, da ni logično, da pričakujejo od kandidata, da v istem dnevu v parih urah preštudira spis, se odloči in spiše sodbo, ker nisem poznala nobenega sodnika, ki bi bil kaj takega zmožen. In da tudi če znaš, fizično tega skoraj ne moreš izpeljat. Pa so me samo vprašali, ali sem imela pri sodbi kakšno pomoč, ali sem se s kom posvetovala.

Takoj po izpraševanju so mi povedali, da sem opravila izpit v celoti.

Tak je bil uvod, potek in zaključek pravosodnega izpita.

Zdaj, glede tvojih vprašanj, pa seveda ni mogoče izključiti, da so res nekateri kandidati izrabili oziroma uporabili nedovoljene pomoči in prevare. Drugače kot tako kot ti domnevaš, si sploh ne znam razložiti dejstva, da so nekateri lahko na kratko pogledali spis, ali pa še to ne, zapustili prostor za več ur, se vrnili in nato na hitro oddali sodbo oziroma svojo pisno nalogo. Fizično to ni mogoče. Prej verjamem, da so prinesli že napisano sodbo in jo samo oddali. Seveda pa so na tak način lahko delali le tisti, ki so imeli kakšne veze na ministrstvu za pravosodje, da so predhodno izvedeli, kateri sodni spis bodo dobili v reševanje, se že predhodno zmenili s sodnikom, ki je dejansko ta spis reševal na sodišču, in od njega pridobili sodbo. V pisanje smo namreč dobili spise, v katerih so sodbe že bile izrečene.

Za potrebe izpita so jih pa vzeli iz spisov. Nekdo mi je pa celo povedal, da je imel v spisu že spisano sodbo.

Takrat sem mislila, da je to bilo pomotoma.

Eto, to je to.

LP

Upokojena sodnica.