Članek
KAKO SE HRANIJO SLOVENSKI ZAJEDALCI OZIROMA PARAZITI ???
Objavljeno Apr 27, 2015

http://www.ooz-jesenice.si/prispevek.asp?ID=12643&IDpm=3994


Davčni prekrški in globe
18.7.2007  

Z davčnimi predpisi je predpisano, kakšne so obveznosti davčnih zavezancev glede obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti. V primerih, ko se v postopku davčnega nadzora ugotovi, da davčni zavezanec ni pravilno obračunal in plačal svoje davčne obveznosti, se mu naloži plačilo premalo plačanega oziroma plačanega davka (z ustreznim zneskom obresti). Glede na to, da nepravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti pomeni tudi davčni prekršek, pa se zoper njega uvede tudi postopek o davčnem prekršku in se mu v tem postopku naloži tudi plačilo ustreznega zneska globe. Postopek o davčnem prekršku se vodi v skladu z določili Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4) ki določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških.

Davčni prekrški so opredeljeni v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2; členi 397 - 399) , Zakonu o davčni službi (ZDS-1; členi 51 - 52) ter Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1; členi 141 - 143).

Davčni prekrški po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2)

Davčni prekrški, ki jih opredeljuje Zakon o davčnem postopku, so razvrščeni glede na status storilca (posameznik, posameznik, ki opravlja dejavnost, samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba) in glede na težo prekrška (davčni prekršek, hujši davčni prekršek, posebno hud davčni prekršek). V odvisnosti od statusa kršitelja in teže davčnega prekrška pa so v zakonu določene tudi višine glob.

Davčni prekrški posameznikov

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

  1. v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi (61., 270., 288., 318., 323., 326. in 385. člen);
  2. na zahtevo davčnega organa ne da podatkov, s katerimi razpolaga (41. člen);
  3. na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja ali je ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične podatke (69. člen);
  4. na zahtevo davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navaja neresnične podatke (147. člen);
  5. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
  6. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (186. člen);
  7. odtuji, poškoduje, uniči ali na kakšen drug način onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (187. člen).

Hujši davčni prekrški posameznikov

Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

  1. v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (10. člen);
  2. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen).

Davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti

Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

  1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji ali četrti odstavek 51. člena, 297., 356. do 369. člen);
  2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti in peti odstavek 57. člena, 283., 336., 352., 353., 374. člen);
  3. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59., 260., 285., 305., 317., 321., 325., 352., 353., 374. člen);
  4. ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (61., 303. in 315. člen);
  5. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (10. člen);
  6. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi v redu in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32. člen);
  7. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 31. člena);
  8. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (šesti odstavek 32. člena);
  9. ne navede davčne številke na davčni napovedi in obračunu davka (34. člen);
  10. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu (drugi in šesti odstavek 35. člena);
  11. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (36. člen);
  12. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov oziroma ne zagotoviti elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način, ali če ne dokumentira posameznih sprememb elektronskih rešitev na predpisan način (38. člen);
  13. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc (šesti odstavek 38. člena);
  14. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba (39. in 40. člen);
  15. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
  16. davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor (129. in 138. člen);
  17. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navaja neresnične podatke (147. člen);
  18. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
  19. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (186. člen);
  20. odtuji, poškoduje, uniči ali na kakšen drug način onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (187. člen);
  21. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 298. člena in sedmi odstavek 371. člena);
  22. ne priglasi sprememb v zvezi z zemljišči, ki jih uporablja v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (304. člen);
  23. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (314. člen);
  24. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način (337. člen);
  25. kot plačilni zastopnik ne ugotovi identitete in rezidentstva upravičenega lastnika v skladu z zakonom (349. člen);
  26. kot plačilni zastopnik davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov ali ne dostavi predpisanih podatkov na predpisan način oziroma v predpisanem roku (350. in 351. člen);
  27. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevka za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (352. in 353. člen);
  28. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (372. člen);
  29. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov iz prvega odstavka 375. člena tega zakona ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (375. člen);
  30. ne predloži ali ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih predpisanih podatkov in dokumentacije o oblikovanju transfernih cen (382. člen).

Za davčne prekrške v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki so navedeni pod zaporednimi številkami od 1 do 30, pa se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Globa za odgovorno osebo znaša od 400 do 4.000 eurov.

Posebno hudi davčni prekrški

Kot posebno hudi davčni prekrški se obravnavajo primeri, ko davčni zavezanec:

  1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (10. člen, 297. člen, 356. do 369. člen);
  2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (10. člen);
  3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (352. člen).

V primeru storitve posebno hudega davčnega prekrška se z globo kaznuje tako pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kot tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Višina globe za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, je v takšnem primeru določena v odstotku glede na znesek premalo plačanega davka in znaša:

  • 20 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša manj kot 400 eurov,
  • 40 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša od 400 do 4.000 eurov,
  • 60 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša več kot 4.000 eurov.

Višina globe za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa je določena v znesku, katerega višina je odvisna od zneska premalo plačanega davka, in znaša:

  • 80 eurov, če premalo plačani davek znaša manj kot 400 eurov,
  • 600 eurov, če premalo plačani davek znaša od 400 do 4.000 eurov,
  • najmanj 600 eurov, če premalo plačani davek znaša več kot 4.000 eurov.

Davčni prekrški po Zakonu o davčni službi (ZDS-1)

Davčni prekrški posameznikov

Z globo od 210 do 1200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

  1. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem zzakonom, davčnemu uradu prijave za vpis v davčni register (drugi, tretji in četrti odstavek 43. člena Zakona o davčni službi);
  2. ne obvesti davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register, v roku, določenem z Zakonom o davčni službi (47. člen).

Davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti

Z globo od 1.600 do 25.100 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:

1. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem z Zakonom o davčni službi, davčnemu organu prijave za vpis v davčni register (drugi in četrti odstavek 44. člena in drugi odstavek 45. člena);

2. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem z Zakonom o davčni službi,davčnemu organu podatkov iz tretjega odstavka 44. člena in tretjega odstavka 45. člena. Ti podatki so:

Podatki iz tretjega odstavka 44. člena ZDS-1:

  1. številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
  2. poslovnih enotah v tujini,
  3. kapitalskih naložbah doma in v tujini,
  4. številkah računov v tujini,
  5. povezanih osebah,
  6. osebi, ki vodi poslovne knjige.

Podatki iz tretjega odstavka 45. člena ZDS-1:

  • številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
  • poslovnih enotah v tujini,
  • kapitalskih naložbah doma in v tujini,
  • številkah računov v tujini,
  • povezanih osebah,
  • osebi, ki vodi poslovne knjige.

3. ne obvesti davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register, v roku, določenem z Zakonom o davčni službi (47. člen).

Z globo od 420 do 4.100 eurov se za navedeni davčni prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Zastaranje prekrškov, ki jih določata Zakon o davčnem postopku in Zakon o davčni službi

Postopek o davčnem prekršku, opredeljenem v Zakonu o davčnem postopku ali Zakonu o davčni službi, ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.

Zastaranje pretrga vsako dejanje davčnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška. Zastaranje pa se pretrga tudi, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hud ali hujši istovrstni prekršek.

Po vsakem pretrganju začne zastaranje teči znova, vendar pa postopek o davčnem prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga določa zakon za zastaranje postopka o prekršku (štiri leta).

Glede zastaranja izvršitve sankcije (izvršitve plačila globe) velja, da se izrečene sankcije ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Zastaranje izvršitve sankcije pretrga vsako dejanje sodišča ali organa, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne zastaranje teči znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.

Davčni prekrški po Zakonu o davku na dodano vrednost

Zakon o davku na dodano vrednost opredeljuje naslednje davčne prekrške:

Davčni prekrški (140. člen ZDDV-1)

Z globo od 1.200 do 41.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

  1. DDV ne obračuna takrat, ko nastane obveznost v skladu s 33., 34. oziroma 131. členom zakona;
  2. DDV ne obračuna od davčne osnove v skladu s 36. oziroma 37. členom zakona;
  3. na računu ne izkaže predpisanih podatkov (82. in 83. člen);
  4. ne obračuna ali nepravilno obračuna DDV za predpisano davčno obdobje (89., 134. in 135. člen);
  5. na računih izkazuje DDV (110. in 116. člen);
  6. davčnemu organu ne sporoči, kdaj se njegova dejavnost, ki jo opravlja kot davčni zavezanec, začne, spremeni ali preneha (prvi odstavek 125. člena);
  7. ne predloži oziroma ne predloži v predpisanem roku posebnega obračuna DDV za elektronsko opravljene storitve oziroma v obračunu ne izkaže predpisanih podatkov (127. člen);
  8. ne predloži obračuna in ne plača DDV od elektronsko dobavljenih storitev v predpisanem roku in na predpisan način (127. in 128. člen);
  9. davčnemu organu ne poroča o izdanih in neplačanih računih oziroma popisa neplačanih računov ne predloži v zahtevanem roku (drugi odstavek 136. člena).

Z globo od 200 do 4.100 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz 140. člena ZDDV-1.

Davčni zavezanec - kmet, ki ima pravico do pavšalnega nadomestila ter dovoljenje davčnega organa,pa za obdobje veljavnosti dovoljenja ni sestavil obračuna pavšalnega nadomestila in ga predložil davčnemu organu do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, se kaznuje za prekršek z globo od 200 do 1.200 eurov.

Hujši davčni prekrški (141. člen ZDDV-1)

Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

  1. nepravilno obračuna znesek DDV, ki ga sme odbiti (63. do 72. člen);
  2. ne plača oziroma ne plača v predpisanem roku DDV (77. člen);
  3. pri davčnem organu ne izpolni obveznosti v zvezi s prijavo, spremembo ali prenehanjem dejavnosti kot davčnega zavezanca oziroma pristojnemu davčnemu uradu ne predloži zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV (78. člen);
  4. davčnemu organu ne prijavi, da pridobiva blago znotraj Skupnosti (tretji odstavek 78. člena);
  5. ne zagotovi, da je izdan račun (81. člen);
  6. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi podatkov iz 85. člena tega zakona oziroma jih ne zagotovi za predpisano obdobje;
  7. ne hrani poslovnih knjig in druge dokumentacije v predpisanem roku (86. in 136. člen);
  8. ne predloži oziroma ne predloži v predpisanem roku obračuna DDV oziroma v obračunu ne izkaže predpisanih podatkov (87., 88. člen);
  9. ne predloži davčnemu organu rekapitulacijskega poročila o dobavah blaga znotraj Skupnosti (prvi odstavek 90. člena) oziroma ga ne predloži za predpisano obdobje (tretji odstavek 90. člena in drugi odstavek 91. člena);
  10. v rekapitulacijskem poročilu ne izkaže predpisanih podatkov (drugi odstavek 90. člena in prvi odstavek 91. člena);
  11. obračunava DDV, na računih izkazuje DDV ter odbija DDV v nasprotju s 94. členom tega zakona;
  12. zato, da bi neupravičeno začel uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji, davčnemu organu predloži napačne ali nepopolne podatke o izpolnjevanju pogojev iz 133. člena;
  13. kljub temu da ne izpolnjuje pogojev za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, obračunava DDV na podlagi prejetih plačil (131. člen);
  14. začne uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji pred začetkom davčnega obdobja, ki ga je navedel v obvestilu davčnemu organu, oziroma uporablja omenjeno ureditev tudi potem, ko ne izpolnjuje več pogojev za njeno uporabo (134. člen);
  15. ne vodi evidenc o transakcijah z investicijskim zlatom oziroma ne zagotavlja hranjenja dokumentacije v predpisanem roku (122. člen);
  16. ne vodi evidence o transakcijah v okviru posebne ureditve za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo elektronske storitve, oziroma je ta evidenca nepopolna ali nenatančna (130. člen);
  17. ne zagotavlja hranjenja evidence o elektronsko opravljenih storitvah v predpisanem roku hranjenja (130. člen).

Z globo od 200 do 4.100 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori hujši davčni prekršek po 141. členu ZDDV-1.

Globa v primerih prekrškov, katerih narava je posebno huda

V primerih, ko je narava hujšega davčnega prekrška po 141. členu ZDDV-1 posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se sme pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznovati z globo do 375.000 eurov, njihove odgovorne osebe pa z globo do 12.300 eurov.

Globa, sorazmerna višini neplačanega DDV

Globa, ki je predpisana v razponu, se lahko izreče z odločbo v hitrem postopku tudi v višjem znesku, kot je najnižja višina globe, pri čemer se takšna globa izreče v odstotku od neplačanega DDV, in sicer v višini 50% neplačanega DDV. Na ta način določena globa pa ne sme pa ne sme preseči najvišjega zneska, določenega za posamezni prekršek.

Zastaranje postopka o davčnem prekršku po ZDDV-1

Postopek o davčnih prekrških iz 141. člena ZDDV-1, katerih narava je, zaradi okoliščin iz 142. člena ZDDV-1, posebno huda (zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti), se ne more več začeti, ko potečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
Zastaranje pretrga vsako dejanje prekrškovnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška. Po pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopka o prekršku v nobenem primeru ni več mogoče začeti ali nadaljevati, ko poteče šest let od dneva storitve prekrška.

V primeru ostalih davčnih prekrškov po ZDDV-1 pa glede zastaranja veljajo enaka določila kot veljajo za zastaranje davčnih prekrškov po ZDavP-2.

Avtor: Janja Perme

Apr 27, 2015