Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke Božena Križnik, gospodarstvo sob, 28.04.2012, 09:00 Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo. V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče. Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal. Rubi se lahko praktično vse O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb. Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku. Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe. Zgodbe, ki jih piše življenje Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba. Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal. Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice. NRP – ni rubljivih predmetov Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost. Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov. Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku. #42

Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke Božena Križnik, gospodarstvo sob, 28.04.2012, 09:00 Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo. V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče. Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal. Rubi se lahko praktično vse O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb. Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku. Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe. Zgodbe, ki jih piše življenje Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba. Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal. Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice. NRP – ni rubljivih predmetov Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost. Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov. Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.

Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke Božena Križnik, gospodarstvo sob, 28.04.2012, 09:00 Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo. V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče. Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal. Rubi se lahko praktično vse O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb. Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku. Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe. Zgodbe, ki jih piše življenje Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba. Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal. Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice. NRP – ni rubljivih predmetov Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost. Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov. Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.

Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke Božena Križnik, gospodarstvo sob, 28.04.2012, 09:00 Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo. V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče. Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal. Rubi se lahko praktično vse O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb. Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku. Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe. Zgodbe, ki jih piše življenje Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba. Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal. Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice. NRP – ni rubljivih predmetov Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost. Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov. Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.

ZAKAJ z vašega bloga ????? BRIŠETE (Komentar izbrisal Društvo CZPNN ) ČLENE ZAKONA, ki ga je prejel slovenski parlament - ali ste nad zakonodajo ???? - zakaj po parlamentarni poti ne pričnete postopka za spremembo po ZIZ-a in posledično Pravilnika o delu izvršitelja. Preberite zakonodajo in ne nasedajte navodilom šarlatanov ! PREDLAGAM, DA SE O SVOJEM DOLGU POGOVORITE S SVOJIM UPNIKOM IN SKUPAJ POIŠČETE REŠITEV !! PRAVILNIK O OPRAVLJANJU SLUŽBE IZVRŠITELJA Delna prostovoljna izpolnitev obveznosti 54. člen Če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti. Izvršba v zaprtem prostoru 42. člen Če je to potrebno za opravo izvršilnih dejanj, sme izvršitelj preiskati poslovne prostore, skladišča, gospodarska poslopja, stanovanje, v katerem stanuje dolžnik in druge prostore dolžnika. Izvršitelj sme pri tem odpreti zaprta vhodna in sobna vrata, zaprto embalažo in druge zaprte stvari dolžnika ter odstraniti morebitne druge ovire. Pri opravi dejanj iz prejšnjega odstavka v prostorih pravne osebe mora izvršitelj pred začetkom njihove oprave zahtevati od zakonitega zastopnika te pravne osebe, da takoj določi osebo, ki bo navzoča pri teh dejanjih. Kadar pri opravi dejanj iz prvega odstavka tega člena zakoniti zastopnik pravne osebe ni navzoč ali ne določi osebe, ki bo navzoča pri teh dejanjih oziroma če v stanovanju ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva, mora izvršitelj zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju. Če je opravo izvršilnih dejanj potrebno opraviti v zaklenjenem prostoru in dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, opravi izvršitelj na podlagi odredbe sodišča ali odločbe pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi, nasilen vstop, pri čemer mora zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju oziroma sta kakorkoli drugače udeleženi v postopku izvršbe. Kadar v primeru iz prejšnjega odstavka dolžnik ni navzoč pri opravi dejanja, lahko izvršitelj zamenja uničeno ključavnico, ključ pa na lastno odgovornost deponira za dolžnika pri osebi, ki je v skladu s predpisi pooblaščena za opravljanje dejavnosti varovanja zasebnega premoženja ter o tem dolžniku pusti sporočilo na vratih. Stroški zamenjave ključavnice in deponiranja ključa so izvršilni stroški. Pomoč policije 45. člen Izvršitelj, ki si v skladu z zakonom pri opravi izvršilnih dejanj zagotovi prisotnost in pomoč policije, ostane odgovorni vodja izvršilnega dejanja. Policija izvršitelja varuje pred dejanskimi napadi in sodeluje pri premagovanju aktivnega in pasivnega odpora zavezanca. Policija sme izvršitelju pomagati tudi pri odprtju zaprtega prostora in odstranitvi ovir za opravo izvršilnih dejanj. Raje si preberite zakonodajo in ne nasedajte navodilom šarlatanov !

podpiram vse zahteve CZPNN, vendar tu ne gre samo za odstop Klemenčiča, ampak mora odstopiti tudi Cerar, saj ne dvomim, da se zaveda, da je zakon o izvršbi popolnoma v nasprotju z ustavo, ki je temeljni in vrhovni zakon. Sama zamenjava predsednikov okrajnih sodišč ne bo kaj dosti pomagala, na njihova mesta bodo prišli samo njim podobni modeli.

to Rade...po barabah, ki zlorabljajo zakonodajo...