Thu, 29. Oct 2020 at 15:24
1818 ogledov
ČUDNO JE TO VSE SKUPAJ
---------- Forwarded message ---------Od: Ljuba Ropret <ropret.ljuba@gmail.com>Date: V pon., 28. sep. 2020 ob 19:10Subject: Fwd: Fw: Jože P. Damjan in Janez JanšaTo: Cvetka Smrekar <cveta.smrekar@gmail.com>, Edita Pleško <edita.plesko@gmail.com>, <jelka_MIKLAVCIC@t-2.net>, <natalija.jovanovic@gmail.com>, Katja Kolman <katya.kolman@gmail.com>, <klemen.polona@gmail.com>, Alenka Pozvek <alenka.pozvek@gmail.com>, <arh.brane90@gmail.com>, Boštjan Medja <bostjan.medja@gmail.com>, Marija Ambrozic <marija.ambro@gmail.com>, <mojca.stojan@gmail.com>, Slavko Ogrin <ogis.slavko@gmail.com>, jure odar <jureodar@gmail.com>, Rade Stanić <czpnn1@gmail.com>
---------- Forwarded message ---------Od: Levc B. <levc.moonrider@gmail.com>Date: pon., 28. sep. 2020 12:43Subject: Fwd: Fw: Jože P. Damjan in Janez JanšaTo: Aljoša ptt <aljosa.ab@gmail.com>, ANDREJ crni <andrej.akoth@gmail.com>, ANDREJA N.Vas <andreja.krizanic@pb-begunje.si>, ANDRO <a.avsenik@gmail.com>, Andy-Berty <articek.andrej@gmail.com>, ANJA Ažman <anja.azman@gmail.com>, Armin B. <arminbesic69@gmail.com>, Bajželj T. <tomaz.bajzelj@gmail.com>, BETKICA <srbkinja.86@gmail.com>, Bojan O. <bojan.omovsek@gmail.com>, BOJANA <p.bojana66@gmail.com>, Borut Kokelj <borut.kokelj@gmail.com>, borutpraprotnik <borutpraprotnik@gmail.com>, BRGLEZ <bojan.brglez@telemach.net>, BUDA <berce.boris@gmail.com>, CBEWCA <cbewca@gmail.com>, Cveto Kvasnik <kvasnik.cveto@gmail.com>, Danila v. <vidicdanilabb@gmail.com>, DARINKA L <darinka.livrin@gmail.com>, DARKO O <darko34@gmail.com>, Drice <drice_z@yahoo.com>, ERIK B. <erik.beton@gmail.com>, ETS-podopca <ets.podobnik@gmail.com>, EVA F <eva.faganel@gmail.com>, F DELAVEC <fdelavec@gmail.com>, GREGA A <grega.avgustin@gmail.com>, Grega Kocjan <gregor.kocjan@gmail.com>, Jana Bajželj <jana.bajzelj@os-naklo.si>, janez.kanoni <janez.kanoni@amis.net>, Jani švab <janez.svab@telemach.net>, Janko š <janko.skrbina@gmail.com>, JOŽI ARH <jozi.arh@gmail.com>, Justin G.ptt <gregorjustin@gmail.com>, Karel Begunski <karel.mocilnik@yahoo.com>, KATJA sku <katja.sku@gmail.com>, KAČA <janez.tusar@gmail.com>, KENE S <slavc.kene@gmail.com>, Klavde-t <klavdina@gmail.com>, KSENIJA R <ksenjar@gmail.com>, LAPI <lapi34@gmail.com>, lavrič marjana <lavricmarjana@gmail.com>, lenac b. <bostjan.lenac@gmail.com>, Ljuba Ropret <ropret.ljuba@gmail.com>, MAJA Kocjan <majakocjan.maja@gmail.com>, MARE gasilc <mare.ambrozic@gmail.com>, MARE mot <grascak@gmail.com>, Marija Kuhar Zd B. <kuharmarija04@gmail.com>, Marjan Skumvac <marjan.skumvac@gmail.com>, Marko Vidic <vidic1.marko@gmail.com>, Marta Strugar <marta.strugar@gmail.com>, Mateja pristov <mateja1502@gmail.com>, Matjaz-mimovrste <matjaz.mark@gmail.com>, MATJAŽ VIDIC <matjazvid@gmail.com>, MATJAŽ- džo <matjaz.pangerc@siol.net>, MAČEK MITJA <mmacek620@gmail.com>, MELITA O <melita.ostrbenk@gmail.com>, MIHA Žbogar <miha@zbogar.com>, MIMI erce <mimi.erce@gmail.com>, Mira Jazbec <jazbec.m@gmail.com>, MIRA postojna <611.mira@gmail.com>, Mirjana jensterle <mirjana.jensterle@gmail.com>, NIKA VAHTAR <nikavahtar@yahoo.com>, Nika.šk.loka <nika.komerc@gmail.com>, PANGI <primozpangerc6@gmail.com>, PAVEL B <jpb689@gmail.com>, PETER B <peterboskin@gmail.com>, Petra mlinarič Mail <petra.mlinaric0@gmail.com>, PETRA Z <pzorman@gmail.com>, RAJKO B. <rajko.baskovc@gmail.com>, RENATA REŠ.P. <repeurevc@gmail.com>, rok.repovz <rok.repovz@gmail.com>, RokGorse <rokgorse@hotmail.com>, Sašo bratec <107rak@gmail.com>, SEBA Z <szormanster@gmail.com>, SEJKO <bogdan.znidar@komunala-radovljica.si>, SIMON Okna <jojoteam.simon@gmail.com>, Simona ptt <spiber@gmail.com>, SONJA s. <sonja.stare@gmail.com>, SPELA <spela.poka@gmail.com>, STANKA P <stankapraprotnik@gmail.com>, Staša-guma <facastasa@gmail.com>, Suzana V.B. <suzanabrajnik@gmail.com>, TERAN <teran.matjaz@gmail.com>, Tjaša f. <tferjan@gmail.com>, TRČEK <matjaz.trcek@gmail.com>, Urška zupan <urska.zupan1@telemach.net>, UČO <uco.terzic@hotmail.com>, VALTER D <valter.dragan@gmail.com>, vidic.miran <vidic.miran@gmail.com>, VILIromi <c.devil.ko@gmail.com>, ZMAGO <spindlerzm@gmail.com>, Črt Kanoni <crtkanoni@gmail.com>, Črt praprotnik <pracrt@gmail.com>, Špela Jeklar <spelajeklar@gmail.com>
Napovedal je tudi, da bodo "globoko državo v prihodnjem mandatu ali dveh, če eden ne bo dovolj, razgradili in nadomestili z državo druge republike, z državo dokončane tranzicije". "Glasovati za SDS pomeni glasovati za politično silo, ki se zavzema za normalno državo," je sklenil Janša.
To je bilo na slavnostni akademiji...
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sicer pa:
Vprašajmo se, kakšne koristi imajo tisti, ki še vedno podpirajo to bando - ali kaj pomislijo na svoje otroke in vnuke? Saj ta in prihodnje generacije nimajo nobene prihodnosti in za to so krivi tisti, ki še vedno uničujejo našo lepo domovino. Ko vidiš spodnje številke, spoznaš, da nas nekdo namenoma uničuje - v povezavi in v imenu koga?
Tole je eden od komentarjev na članek Kdo je omogočil tajkunska posojila? na Siolovem portalu. Ljudje se obkladajo z rdečkarji in fašisti, ampak cifre v enem komentarju so zanimive in potrjujejo besede Dr.Jože P. Damijana: POGLEJMO resnico in dejstva..., ko je ivan grobar prevzel kraljevanje: Saldo trgovinske bilance -26,8 mio EUR oktober 2004Saldo tekočega računa plačilne bilance 71,1 mio EUR oktober 2004Mednarodne rezerve 6.579,8 mio EUR 30.11.2004Devizne rezerve 7.377,7 mio EUR 30.11.2004Neto zunanji dolg 1.209,0 mio EUR 31.10.2004Bruto zunanji dolg 15.097,0 mio EUR 31.10.2004 POGLEJMO resnico in dejstva...potem, ko je ivan grobar pokopaval 4 leta ubogo Slovenijo:Saldo trgovinske bilance -251,9 mio EUR oktober 2008Saldo tekočega računa plačilne bilance -271,7 mio EUR oktober 2008Mednarodne rezerve 743,4 mio EUR 30.11.2008Devizne rezerve 633,6 mio EUR 30.11.2008Neto zunanji dolg 8.480 mio EUR 31.10.2008Bruto zunanji dolg 40.043 mio EUR 31.10.2008 za tiste neuke / ve se, kdo to je /, ki ne bodo znali si ta komentar razložiti, zgolj kratek povzetek:Saldo trgovinske bilance v MINUS se je povečal za 225,1 milionovSaldo tekočega računa plačilne bilance se je iz PLUSA povečal v MINUS za 342,8 milionovMednarodne rezerve so se ZMANJŠALE torej potrošile za 5.836,4 mio EURDevizne rezerve so se ZMANJŠALE torej potrošile za 6,744,1 mio EURNeto zunanji dolg se je POVEČAL za 7.271 mio EURBruto zunanji dolg se je POVEČAL za 24.946 mio EUR
---------------------------------------------------------------------------------------------
Dr.Jože P. Damijan*VSO TO BANDO JE POTREBNO RAZGNATI ZA VEČNO !*Dr. Jože P. Damijan, ekonomist: "Na provladnih protestih Zbora za republiko je predsednik vlade Janez Janša izrekel nekaj krepkih 'bistroumnih nesmislov'. Denimo, da je največja težava Slovenije več milijardna bančna luknja, ki jo sestavlja 16 povezanih konglomeratov, večinoma v lasti članov Foruma 21. (...) Je možno, da je Janša za trenutek izgubil prištevnost? Ta bančna luknja je namreč nastala izključno v državnih bankah in nastala je izključno v času 2005-2008, ko je te državne banke nadzirala vladna koalicija pod vodstvom Janeza Janše...**Dejstvo tudi je,da tedanja Janševa vlada ni želela prodati deleža v NLB, s čimer je tedaj izgubila 640.- Mio. EUR, z vsemi dosedanjimi dokapitalizacijami in bodočo 2 milijardno dokapitalizacijo te iste banke, pa bo skupna izguba davkoplačevalcev znašala 3,5 milijarde EUR ! Našega, tvojega in mojega davkoplačevalskega denarja !!!**Leta 2005 sta Janša in SDS vlada aktivno pomagala Bavčarju in Šrotu pri prevzemu Merkatorja, pri čemer sta jima državna KAD in SOD še dala posojila za prevzem !!!**Kaj nam torej hoče Janša dopovedati ???????????**DAJMO SE VSI ZAMISLITI NAD POČETJEM TE KLIKE POKVARJENE !!! **NE BOMO SE JIH REŠILI NITI NA LEP NITI NA GRD NAČIN.**REŠIMO SE JIH LAHKO SAMO TAKO, DA JIH OD - VOLIMO !!!**Malo ljudi je prebralo ta članek, zato ga pošlji vsem, ki jih poznaš, ta članek mora zakrožiti po celi Sloveniji** !*
--
l.p. LeOn
Sat, 10. Mar 2018 at 23:36
4261 ogledov
NEVERJETEN MAFIJSKI OBRAČUN MED SLOVENSKIMI SODNIKI
Na sedež društva CZPNN smo prejeli dokaj zanimivo pismo nekega gospoda, ki se v svoji vsebini glasi:
I.
Iz zanesljivih virov sem prejel informacijo, da kranjska sodnica Marjeta Dvornik prijateljuje in hodi na kavo z znanim kriminalcem Dinom Lalićem, ki je bil večkrat že zaprt. To je menda znano tudi NPU-ju. Prav ona je bila tista, ki je oprostila roparja na poštarja, čeprav je bil dobljen pri dejanju. Sodba je bila kasneje razveljavljena, krivdo pa je valila na policijo in tožilstvo. Prav ona je tudi zavrnila izročitev za tistega ruskega tajkuna, ki je bil kasneje dejansko tudi izpuščen in ki ga kljub sodni odredbi niso izročili Nemčiji, kot je bilo zahtevano. Pri njej je tudi zastarala zadeva proti močnemu nemškemu podjetniku in še kaj…….
II.
Povem Vam še še, da Kranjsko sodišče veselo krši tudi delovno pravno zakonodajo. Višje delovno in socialno sodišče je namreč že konec leta 2015 sprejelo stališče, da sodniku na ustavno zakonit način preneha službeno razmerje šele z vročitvijo obrazložene odločbe sodnega sveta, ne pa že z dnem odločitve oz. potrditve ocene na seji sodnega sveta, torej za nazaj. To v primeru mojega brata, da mu je službeno razmerje prenehalo še predno je bila odločba pravnomočna in izvršljiva, sa ga je odjavilo iz vseh zavarovanj, torej toliko prej, še pred vročitvijo obrazložene sodne odločbe, zoper katero je bilo šele možno vložiti pravno sredstvo. Posledično to pomeni, da mu protipravno niso izplačali zaostale plače in tudi ne zakonite odpravnine, glede nato, da sem se v nadaljuvanju dejansko upokojil. Nezakonito stanje je kranjsko sodišče vleklo kar naprej, čeprav je bilo jasno stališče Višjega sodišča že predhodno znamo. S tem v zvezi bo v teh dneh podan zahtevek na kranjsko sodišče po izplačilu zaostale plače in odpravnine, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Me zanima, če bodo vztrajali na nezakoniti kršitvi, saj je slednje prekršek.
V tem primeru jim seveda sledi tožba na delovno sodišče, kjer jim bodo nastali še dodatni stroški. Ki seveda ne gredo neposredno iz njihovega žepa.
Vidiš, če moj brat nebi bil pravnik in zadeve ne bi našel in preštudiral, bi se mirno izmaknili obveznosti. Žalostno je to, da je sodišče prvo, ki mora spoštovati zakonodajo in bi moralo tako ugotovljeno nezakonitost odpraviti že po uradni dolžnosti. Sicer pa je zadeva glede prenehanja sodniške funkcije že na evropskem sodišču - to je prvi primer, da sodnik toži Slovenijo. Druga zadeva, zaradi kršitve ustavnih pravic pa bo tudi kmalu vložena.
Še to:
Špela Koleta je ena od kandidatk za višjo sodnico v Višjem sodišču v Ljubljani, prav tako Marjeta Dvornik. Sliši se, da naj menda nimata možnosti za napredovanje ker naj bi to mesto bilo rezervirano za za Srečka Škerbeca.
Res so pokvarjeni, zato so se znebili mojega brata, ker je bil preveč suveren in ni tulil v njihov rog. Nekaj bo že dosegel v kratkem, končni epilog pa na evropskem sodišču. Žal krivci ne bodo odgovarjali.
Komentarji (11)
Mar 04, 2015
0
Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke Božena Križnik, gospodarstvo sob, 28.04.2012, 09:00 Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo. V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče. Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal. Rubi se lahko praktično vse O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb. Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku. Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe. Zgodbe, ki jih piše življenje Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba. Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal. Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice. NRP – ni rubljivih predmetov Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost. Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov. Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku. #42
Mar 04, 2015
0
Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke Božena Križnik, gospodarstvo sob, 28.04.2012, 09:00 Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo. V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče. Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal. Rubi se lahko praktično vse O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb. Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku. Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe. Zgodbe, ki jih piše življenje Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba. Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal. Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice. NRP – ni rubljivih predmetov Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost. Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov. Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
Mar 04, 2015
0
Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke Božena Križnik, gospodarstvo sob, 28.04.2012, 09:00 Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo. V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče. Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal. Rubi se lahko praktično vse O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb. Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku. Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe. Zgodbe, ki jih piše življenje Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba. Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal. Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice. NRP – ni rubljivih predmetov Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost. Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov. Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
Mar 03, 2015
0
Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke Božena Križnik, gospodarstvo sob, 28.04.2012, 09:00 Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo. V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče. Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal. Rubi se lahko praktično vse O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb. Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku. Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe. Zgodbe, ki jih piše življenje Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba. Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal. Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice. NRP – ni rubljivih predmetov Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost. Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov. Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
Mar 03, 2015
0
ZAKAJ z vašega bloga ????? BRIŠETE (Komentar izbrisal Društvo CZPNN ) ČLENE ZAKONA, ki ga je prejel slovenski parlament - ali ste nad zakonodajo ???? - zakaj po parlamentarni poti ne pričnete postopka za spremembo po ZIZ-a in posledično Pravilnika o delu izvršitelja. Preberite zakonodajo in ne nasedajte navodilom šarlatanov ! PREDLAGAM, DA SE O SVOJEM DOLGU POGOVORITE S SVOJIM UPNIKOM IN SKUPAJ POIŠČETE REŠITEV !! PRAVILNIK O OPRAVLJANJU SLUŽBE IZVRŠITELJA Delna prostovoljna izpolnitev obveznosti 54. člen Če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti. Izvršba v zaprtem prostoru 42. člen Če je to potrebno za opravo izvršilnih dejanj, sme izvršitelj preiskati poslovne prostore, skladišča, gospodarska poslopja, stanovanje, v katerem stanuje dolžnik in druge prostore dolžnika. Izvršitelj sme pri tem odpreti zaprta vhodna in sobna vrata, zaprto embalažo in druge zaprte stvari dolžnika ter odstraniti morebitne druge ovire. Pri opravi dejanj iz prejšnjega odstavka v prostorih pravne osebe mora izvršitelj pred začetkom njihove oprave zahtevati od zakonitega zastopnika te pravne osebe, da takoj določi osebo, ki bo navzoča pri teh dejanjih. Kadar pri opravi dejanj iz prvega odstavka tega člena zakoniti zastopnik pravne osebe ni navzoč ali ne določi osebe, ki bo navzoča pri teh dejanjih oziroma če v stanovanju ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva, mora izvršitelj zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju. Če je opravo izvršilnih dejanj potrebno opraviti v zaklenjenem prostoru in dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, opravi izvršitelj na podlagi odredbe sodišča ali odločbe pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi, nasilen vstop, pri čemer mora zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju oziroma sta kakorkoli drugače udeleženi v postopku izvršbe. Kadar v primeru iz prejšnjega odstavka dolžnik ni navzoč pri opravi dejanja, lahko izvršitelj zamenja uničeno ključavnico, ključ pa na lastno odgovornost deponira za dolžnika pri osebi, ki je v skladu s predpisi pooblaščena za opravljanje dejavnosti varovanja zasebnega premoženja ter o tem dolžniku pusti sporočilo na vratih. Stroški zamenjave ključavnice in deponiranja ključa so izvršilni stroški. Pomoč policije 45. člen Izvršitelj, ki si v skladu z zakonom pri opravi izvršilnih dejanj zagotovi prisotnost in pomoč policije, ostane odgovorni vodja izvršilnega dejanja. Policija izvršitelja varuje pred dejanskimi napadi in sodeluje pri premagovanju aktivnega in pasivnega odpora zavezanca. Policija sme izvršitelju pomagati tudi pri odprtju zaprtega prostora in odstranitvi ovir za opravo izvršilnih dejanj. Raje si preberite zakonodajo in ne nasedajte navodilom šarlatanov !
Feb 28, 2015
1
podpiram vse zahteve CZPNN, vendar tu ne gre samo za odstop Klemenčiča, ampak mora odstopiti tudi Cerar, saj ne dvomim, da se zaveda, da je zakon o izvršbi popolnoma v nasprotju z ustavo, ki je temeljni in vrhovni zakon. Sama zamenjava predsednikov okrajnih sodišč ne bo kaj dosti pomagala, na njihova mesta bodo prišli samo njim podobni modeli.
Feb 26, 2015
1
to Rade...po barabah, ki zlorabljajo zakonodajo...