ALI SO SODNIKI ALI SODNI ŠUŠMARJI
Društvo CZPNN

Nedelja, 26. oktober 2014 ob 19:10

Opravilna št.: I K 1244/2012

Datum: 26.10.2014

 

VIŠJE SODIŠČE V LJUBLJANI,Kazenski oddelek,Tavčarjeva št. 9,1000 LJUBLJANA

 

 

Z  A  H  T  E  V  A

za vročitev sklepa Višjega sodišča v Ljubljani o razrešitvi IV. senata tega sodišča in za vpogled in fotokopiranje spisov o pravniškem državnem izpitu v dveh izvodih.

Podpisani R. S., stanujoč ___________, po tem ko sem prejel dva obvestila oziroma dopisa Višjega sodišča v Ljubljani opravilna št. 1244/2012, z dne 05.09.2014 in opravilna št. I K 1244/2012, z dne 20.10.2014, pri naslovnem višjem sodišču vlagam to svojo zahtevo, s katero,

z  a  h  t  e  v  a  m:

  1. Da mi naslovno višje sodišče v Ljubljani izroči svoj sklep s katerim je bil razrešen IV. senat Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga sestavljajo Milena JAZBEC-LAMUT, Mitja ŠINKOVEC in Marjeta ŠVAB-ŠIROK.
  2. Da se mi dovoli vpogled in fotokopiranje spisov o pravniškem državnem izpitu za sledeče sodnike:

-         Okrožno sodnico Okročnega sodišča v Kranju Andrejo RAVNIKAR,

-         Višjo sodnico Mileno JAZBEC-LAMUT,

-         Višjega sodnika Mitja ŠINKOVCA,

-         Višjo sodnico Marjeto ŠVAB-ŠIROK,

-         Višjega sodnika Milana ŠTRUKLJA,

-         Višjo sodnico Silvano VRABEC-ARIFIN in,

-         Višjo sodnico Matejo LUŽOVEC.  

 

O   b   r   a   z   l   o   ž   i   t   e   v:

V letu 2007 oziroma točneje kocem tega leta je Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor iz Lesc /v nadaljevanju besedila CZPNN/ na seji svojega Upravnega odbora, na podlagi informacije dobljene iz štajerske regije v obliki letaka, ki je obelodanil precej utemeljen sum v to, da slovenski notarji, odvetniki, državni tožilci, sodniki in državni pravobranilci nimajo pravilno in zakonito pridobljenih potrdil o opravljenem pravosodnem izpitu /v nadaljevanju besedila PI/ ali pravniškem državnem izpitu /v nadaljevanju besedila PDI/. Nepravilnosti pri pridobitvi teh potrdil naj bi se zgodile na tri načine.

  1. Posamezniki prve skupine takratnih kandidatov za PI oz. PDI, sedaj notarjev, odvetnikov, državnih tožilcev, sodnikov in državnih pravobranilcev naj bi potrdila o uspešno opravljenem PI oziroma PDI prejeli kot darila, ne da bi se kadarkoli priglasili k opravljanju navedenega izpita.
  1. Posamezniki druga skupine takratnih kandidatov za PI oz. PDI, sedaj notarjev, odvetnikov, državnih tožilcev, sodnikov in  državnih pravobranilcev naj bi sicer pristopili k opravljanju tega izpita, a naj nebi svojo pisno nalogo pisnega dela tega izpita pisali s svojo roko oziroma s sebi lastnim rokopisom, tem več naj bi jim pisno nalogo pisali drugi, njihovi sorodniki, prijatelji in politično enako misleči posamezniki.
  1. Posamezniki tretje skupine takratnih kandidatov za PI oz. PDI, sedaj notarjev, odvetnikov, državnih tožilcev, sodnikov in državnih pravobranilcev naj bi sicer pristopili k opravljanju PI oz. PDI ampak naj bi svojo pisno nalogo prepisali od drugih /tekoči in gladki rokopis/.
  1. Četrta skupina takratnih kandidatov za PI oz. PDI, sedaj notarjev, odvetnikov, državnih tožilcev, sodnikov in državnih pravobranilcev, pa naj bi svoja potrdila o opravljenem PIU oz. PDI enostavno kupili, ne da bi se kdaj priglasili k opravljanju tega izpita. Cena za tako potrdilo pa naj bi bila 20.000,00 €.
  1. Peta skupina takratnih kandidatov za PI oz. PDI, sedaj slovenskih notarjev, odvetnikov, državnih tožilcev, sodnikov on državnih pravobranilcev, ki naj bi v odnosu na prvo, drugo, tretjo in četrto skupino bila v manjšem obsegu, pa naj bi svoja potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pridobila zakonito oziroma v skladu z določili Zakona o pravosodnem izpitu oziroma z določili Zakona o pravniškem državnem izpitu.

Take informacije so v CZPNN in med njegovimi člani, ki jih je vsaj okoli 15.000 oziroma v javnosti povzročile obsežno negodovanje in presej utemeljen sum v pravilnost potrdil o pravosodnem izpitu oziroma pravniškem državnem izpitu takratnih kandidatov za ta izpit oziroma sedaj slovenskih notarjev, odvetnikov, državnih tožilcev, sodnikov in državnih pravobranilcev.

Zlasti pa so take informacije povzročile dvom v verodostojnost slovenskih sodnikov kot funkcionarjev v vzporedni sodni veji oblasti, saj ljudstvo v Sloveniji ne ve, ali mu sodijo sodniki, ki lahko dokažejo svojo najvišjo stopnjo profesionalnosti ali pa sodni šušmarji in plagiatorji.

Če je res, da držijo informacije za 1. sipino posameznikov takratnih kandidatov za PI oziroma za PDI, pa to pomeni, da jih je kot take Sodni svet Republike Slovenije protipravno predlagal k Državnem zboru Republike Slovenije v izvolitev v na sodniško funkcijo, Državni zbor RS, pa protipravno v njihovo korist izdal za njih sklepe o izvolitvi v to funkcijo. Posledično temu, pa določene osebe v slovenskih sodiščih kot funkcionarji protizakonito zasedajo svoja mesta in sodijo v med  osebe oziroma posameznike, ki kot taki niso sodniki, saj kot taki ne morejo dokazati svoje najvišje stopnje sodniške profesionalnosti, ki ga lahko dokažejo med drugim z uspešno in zakonito opravljenim pravosodnim oziroma pravniškim državnim izpitom, sledni pa je brez dvoma zakonski pogoj za to, da notarji, odvetniki, državni tožilci, sodniki in državni pravobranilci sploh zasedajo soja mesta javnih uslužbencev oziroma opravljajo svoje sodniške funkcije.

Če je res, da so posamezniki druge in tretje skupine počeli to kar je uvodoma opisano, pa to pomeni, da kot takratni kandidati za PI oz. PDI, ki so nezakonito opravili pisni del PI oz. PDI niso mogli pristopiti ustnemu delu tega izpita, pa tudi niso mogli pravilno in zakonito pridobiti svojih potrdil o opravljenem pravosodnem oziroma pravniškem državnem izpitu, za to jih Sodni svet Republike Slovenije ni niti smel niti mogel predlagati Državnem zboru Republike Slovenije v izvolitev na sodniško funkcijo, Državni zbor Republike Slovenije, pa takim osebam ni niti mogel niti smel izdati sklepov o imenovanju za sodniško ali kakšno drugo funkcijo ali mesto javnega delavca.

Isto velja kot za prvo skupino posameznikov velja tudi za posameznike četrte skupine.

Tako pridemo do posameznikov pete skupine, ki je v precejšnji manjšini v odnosu do prvih štirih skupin, kar pomeni da je naše pravosodje v resni kriti in tok pred popolnim razpadom, kar bi utegnilo privesti tudi do hude državljanske vojne.

II.

Glede na do sedaj navedeno in opisano stanje je CZPNN na podlagi pridobljenih informacij s terena, ki so jih dali na različne načine odstavljeni ali prezgodaj upokojeni posamezniki iz segmenta slovenskega pravosodja koncem leta 2007 ter začetkom leta 2008 začelo svojo akcijo za ugotavljanje verodostojnosti slovenskih notarjev, odvetnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. Akcija je imela še posebej poudarek na preverjanju verodostojnosti slovenskih sodnikov kot še posebej za slovenski narod nevarnih posameznikov. Akcija se je začela na Gorenjskem tako, da je CZPNN okrajnim in okrožnim sodnikom Okrajnega sodišča v Kranju in Okrožnega sodišča v Kranju skozi vložišče poslalo svoje pisno zaprosilo za odgovor na več vprašanj povezanih s to problematiko vezano na pravosodne oziroma pravniške državne izpite.

Okrajni in okrožni sodniki na pismo CZPNN niso nikoli odgovorili in so na ta način poglobili sum v svojo verodostojnost kot sodnikov.

Za to se je akcija CZPNN nadaljevala tako, da je bila na Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije naslovljena zahteva za vpogled in fotokopiranje spisov o PI oziroma PDI okrajnih in okrožnih sodnikov v Kranju, kar je seveda Ministrstvo za pravosodje RS odločno zavrnilo in s tem poglobilo utemeljen sum v verodostojnost slovenskih sodnikov.

Zaradi akcije CZPNN je Ministrstvo za pravosodje imelo precejšnje notranje težave z arhivom v katerem se hranijo spisi o pravosodnih oziroma pravniških državnih izpitih za slovenske sodnike in druge ki sodijo v slovensko pravosodje. Določeni spisi so bili odtujeno in skriti v druge resorje slovenske družbe. Na primer določeni spisi so bili skriti tudi v Ministrstvu za kulturo in jih je CZPNN tam našla, čeprav ti spisi niso imeli tam kaj iskati.

Negativna odločba Ministrstva za pravosodje RS na zahtevo CZPNN je bila pričakovano izdana s pravico do pritožbe na javno pooblaščenko Musarjevo, ki je tudi izdala za CZPNN negativno odločbo in s tem poglobila utemeljen sum v verodostojnost kranjskih okrajnih in okrožnih sodnikov in slovenskih sodnikov na sploh. To se je zgodilo po krivdi slovenske države in njenih institucij, ne pa po krivdi mene ali CZPNN.

Akcija CZPNN je bila v letu 2012 začasno prekinjena, z dne 03.01.2014 pa ponovno nadaljevana in bo vodena vse do Evropskega sodišča za človekove pravice

III.

MOJ PRAVNI INTERES, KI GA UVELJAVLJAM

Ker mi po določilih Ustave Republike Slovenije in po določilih njej podrejenih zakonov in aktov, ki urejajo predpise o sodnih in sodniški službi zahtevam tako kot je navedeno v moji zahtevi v uvodu te vloge.

Namreč lastim si svojo zakonsko pravico, da mi sodijo in o mojih sodnih zadevah odločajo sodniki, ki lahko kadarkoli dokažejo svojo najvišjo stopnjo profesionalnosti, tudi z zakonito opravljenim PI oziroma PDI oziroma zakonito pridobljenim potrdilom o uspešno opravljenem tem izpitu. Kot obdolženec pa nisem niti pripravljen niti dolžan sodnikom in tistim ki kakorkoli odločajo o mojih sodnih zadevah verjeti na up, da imajo pravilno in zakonito pridobljeno potrdilo o opravljenem pravosodnem oziroma pravniškem državnem izpitu, še manj pa o tem, da so kdaj pristopili k opravljanju tega izpita. Prav tako se ne mislim ukvarjati nit z vprašanji o tem, ali so si sodniki potrdilo o opravljenem pravosodnem oziroma pravniškem državnem izpitu kupili in za kakšno ceno, ali jim je pisno nalogo pisnega dela PI oz. PDI pisal nekdo drugi ali pa so svojo pisno nalogo prepisali od drugih /tekoči in gladki rokopis/

Za to izrecno in brezpogojno zahtevam, da se mi še pred odločitvijo o moji pritožbi v predmetnem kazenskem postopku omogoči vpogled v spise o pravosodnem oziroma pravniškem državnem izpitu okrožne sodnice Okrožnega sodišča v Kranju Andreje RAVNIKAR in spisov višjih sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani, Milene JAZBEC-LAMUT, Mitje ŠINKOVCA, Marjete ŠVAB-ŠIROK, Milana ŠTRUKLJA, Silvane VRABEC-ARIFIN in Mateje LUŽOVEC, ki odločajo o moji pritožbi zoper sodbo ter, da se mi izročijo overjene kopije teh zahtevanih spisov.

Na opisan način se lahko prepričam v resničnost vsebine spisov in listin v njemu ter o verodostojnosti zgoraj navedenih sodnikov.

S tem je ta vloga utemeljena.

                                                                                                      R. S.       

Zadnje objave

Tue, 14. Jan 2020 at 17:27

624 ogledov

ODHOD VELIKEGA BORCA
https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/255873

Sun, 8. Sep 2019 at 22:56

764 ogledov

KONČNO USTAVNA PRITOŽBA
Po skoraj treh letih zavlačevanja, se je Slovensko Vrhovno sodišče le skilavilo in s svojo "Sodbo v imenu ljudstva" z dne: 04.04.2019 opravilna št. I Ips 39962/2011 (V K 39962/2011) odločilo o moji zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 16.02.2017. Ker je odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije bila zame negativna, so zato nastali pogoji, ki mi dovoljujejejo vložitev ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije, ki bo vložena v roku, to je najpozneje dne 23.10.2019, s čemer se bo utrdila nadaljnja pot za pritožbo, ki bo (če bo to potrebno) vložena pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strazburgu.  CZPNN

Sat, 10. Mar 2018 at 23:36

1675 ogledov

NEVERJETEN MAFIJSKI OBRAČUN MED SLOVENSKIMI SODNIKI
Na sedež društva CZPNN smo prejeli dokaj zanimivo pismo nekega gospoda, ki se v svoji vsebini glasi: I. Iz zanesljivih virov sem prejel  informacijo, da kranjska sodnica Marjeta Dvornik prijateljuje in hodi na kavo z znanim kriminalcem Dinom Lalićem, ki je bil večkrat že zaprt. To je menda znano tudi NPU. Prav ona je bila tista, ki je oprostila roparja na poštarja, čeprav je bil dobljen pri dejanju. Sodba je bila kasneje razveljavljena, krivdo pa je valila na policijo in tožilstvo. Prav ona je tudi zavrnila izročitev za tistega ruskega tajkuna, ki je bil kasneje dejansko tudi spuščen in ki ga kljub sodni  odredbi niso izročili Nemčiji, kot je bilo zahtevano. Pri njej je tudi zastarala zadeva proti močnemu nemškemu podjetniku in še kaj…….   II. Povem Vam še še, da Kranjsko  sodišče veselo krši tudi delovno pravno zakonodajo. Višje delovno in socialno sodišče je namreč že konec leta 2015 sprejelo stališče, da sodniku na ustavno zakonit način preneha službeno razmerje šele z vročitvijo obrazložene odločbe sodnega sveta, ne pa že z dnem odločitve oz. potrditve ocene na seji sodnega sveta, torej za nazaj. To v primeru mojega brata, da mu je službeno razmerje prenehalo še predno je bila odločba pravnomočna in izvršljiva, sa ga je  odjavilo iz vseh zavarovanj, torej toliko prej, še pred  vročitvijo obrazložene sodne odločbe, zoper katero je bilo šele možno vložiti pravno sredstvo. Posledično to pomeni, da mu protipravno niso izplačali zaostale plače in tudi ne zakonite odpravnine, glede nato, da sem se v nadaljuvanju  dejansko upokojil. Nezakonito stanje je kranjsko sodišče  vleklo kar naprej, čeprav je bilo jasno stališče Višjega sodišča že predhodno  znamo. S tem v zvezi bo v teh dneh podan zahtevek na kranjsko sodišče po izplačilu zaostale plače in odpravnine, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Me zanima, če bodo vztrajali na nezakoniti kršitvi, saj je slednje prekršek. V tem primeru jim seveda sledi tožba na delovno sodišče, kjer jim bodo nastali še dodatni stroški. Ki seveda ne gredo neposredno iz njihovega žepa. Vidiš, če moj brat nebi bil pravnik in zadeve ne bi našel in preštudiral, bi se mirno izmaknili obveznosti. Žalostno je to, da  je sodišče prvo, ki mora spoštovati zakonodajo in bi moralo tako ugotovljeno nezakonitost odpraviti že po uradni dolžnosti. Sicer pa je zadeva glede prenehanja sodniške funkcije že na evropskem sodišču - to je prvi primer, da sodnik toži Slovenijo. Druga zadeva, zaradi kršitve ustavnih pravic pa bo tudi kmalu vložena. Še to: Špela Koleta je ena od kandidatk za višjo sodnico v  Višjem sodišču v Ljubljani, prav tako Marjeta Dvornik. Sliši se, da naj menda nimata možnosti za napredovanje ker naj bi to mesto bilo rezervirano za za  Srečka Škerbeca. Res so pokvarjeni, zato so se znebili mojega brata, ker je bil preveč suveren in ni tulil v njihov rog. Nekaj bo že dosegel v kratkem, končni epilog pa na evropskem sodišču. Žal krivci ne bodo odgovarjali.

Wed, 10. Jan 2018 at 20:28

1606 ogledov

NEZNOSNA DVOLIČNOST SLOVENSKE POLITIKE KI BREZ DVOMA VODI K PROPADU SLOVENIJE
Sovenska politika je tako nevarno dvolična, da je zelo nevarno, da za seboj v propad ne potegne slovensle države. To je uspelo dokazati poslancu Dr. Vinku Gorenaku kar je razvidno tudi iz priložene objave v nadaljevanju.    http://nova24tv.si/slovenija/politika/govor-poslanca-gorenaka-ki-bo-sel-v-zgodovino-zakaj-ahmad-zakaj-pri-njemu-cloveski-vidik-in-pravno-dopustno-dejanje-pri-nekaj-sto-enakih-primerih-pa-ne/ Dr. Vinko Gorenak je do te mere povozil Miroslava Mira Cerarja, ki je ta zagitovo šel domov polnih gat. Če pa je Miroslav Miro Cerar karkoli po svoji materi, hvala bogu že pokojni Zdenki Cerar, utegne Dr. Vinko Gorenak končati pod streli narčenega morilca. Temu utegne slediti aretacija in zaprtje nadomestnega morilca natančno tako kot v zadevi Dr. Milka Noviča.

Sun, 7. Jan 2018 at 10:10

1825 ogledov

MALOUMNI SLOVENSKI SODNIKI IN NJIHOV KONEC (1)
Da je Slovenija čudna država pove tudi katastrofalno slabo stanje v njenem sodstvu oziroma v pravosodju kot vzporedni veji oblasti, ki je od leta 1945 delovala brez kakršnega koli resnega nadzora. To je bil tudi razlog da so se slovenski sodniki igrali s pravom in da niso dojeli "Da tisti, ki se igra s pravom, da se igra sam s seboj, s svojo državo in z njeno ureditvijo." Slednje je povzeto po bivšem in sedaj že pokojnem beograjskem odvetniku z mednarodno pravno reputacijo Filo Filoto. IGRE IN AVANTURE SLOVENSKIH SODNIKOV. Igre slovenskih sodnikov so po svoji vsebini in po svojih posledicah v resnici igre brez meja. Poleg teh iger brez meja so slovenski sodniki kot posebne sorte avanturisti v Sloveniji uprizarjali prav tako posebne sorte avanture. Ena od takih avantur je bila avantura imenovana "TRAJNI SODNIŠKI MANDAT" kar je pomenilo, da so se slovenski sodniki lahko pasli po slovenskih sodiščih do svojega sedemdesetega leta starosti. Taka avantura je imela več svojih pomenov. Eden od takih pomenov je bil ta, da so sodniki imeli zagotovljeno službo do svojega sedemdesetega leta in da so si kot nedotakljivi lahko ustvarjali kriminalno preteklost ne da bi jih kdorkoli in kadarkoli vprašal kaj delajo ali jih opozoril na to, da trga ne smejo početi. S trajniškim sodniškim mandatom so si slovenski sodniki poleg trajne sodniške funkcije zagotovili tudi čas v katerem so lahko njihovi potomci (sinovi in hčere) dokončali visoko izobrazbo in tako izpolnili pogoje za službovanje v slovenskih sodiščih. S tem se je nadaljevala "okupacija" sodišč, ki jih je okupira slovenska skorumpirana sodniška svojat. Vse te igrice in avanture slovenskih sodnikov sta organizirala in vodila Slovenski sodnisvet in Vrhovno sodišče Republike Slovenije z vrlim vrhovnim sodnikom Brankom Maslešo na čelu. Šele po tem, pa na vrsto pridejo nižji sodnice in sodniki, ki se jih od konca leta 2007 sumi, da niso izpolnili vseh pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo, ki jih predvideva 8. člen Zakona o sodniški službi in da posledično temu sploh niso sodniki. Položaj teh oseb, ki se žažno izdajajo kot sodniki, pa naj bi ustrezal  pravosodnim goljufom, plagiatorjem in sodnim šušmarjem. Utemeljitev za slednjo navedbo pa dobimo v dejstvu, da so slovenski sodniki preko Sodnega sveta in slovenske politike (Državni zbor Republike Slovenije) ter Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z Republiko Slovenijo sklenili nično delovno razmerje.   Se nadaljuje  

Sun, 24. Sep 2017 at 20:30

3484 ogledov

KAKO SO ME DEJANSKO IZGNALI IZ SLOVENIJE
Dne 25.12.2016 so me izgnali iz Slovenije čeprav sem se iz Slovenije navedenega dne uradno izselil v  tujino. Do moje izselitve je prišlo po dolgoletnih hudih pritiskov, ki jih je name in na moje člane družine vršila slovenska oblast. Navajam celo vrsto vprašanj, ki jih je uradna oseba Upravne enote v Radovljici z imenom Irena Likar dne 21.12.2011 protipravno zastavljala članom moje držine, kar je bilo odločilnega pomena za to, da sem se iz Slovenije začasno izselil. Uradna oseba Upravne enote v Radovljici pri zaslišanju članov moje družine je pri svojem delu ves čas dajala vtis, da se je za tako delo (zaslišanje) verzirala v kakšni fašistični oziroma nacistični šoli tretjega nemškega rajha. Moji člani družine so bili mučeni z sledečimi vprašanji:   Ali veste na katerem naslovu Rade Stanić dejansko živi in kako to veste ? Kdo je lastnik nepremičnine na naslovu kjer živite ? Kdaj se je izselil z naslova na katerem živite ? Ali veste, če se namerava kdaj vrniti na ta naslov ? Ali imata kot zakonca kakšne stike, se vidita, slišita in kje ? Ali veste kje se Rade Stanić zadržuje, kje prespi ? Ali veste na katerem naslovu prejema pošto in uradna pisanja ? Ali ima na naslovu Alpska crsta 62, Lesce urejene bivalne prostore (sanitarije, kuhinjo, ....) ? Ali je na naslovu Alpska cesta 62, lastnik stanovanja oz. nepremičnine ? Ali ima za najem prostorov na Alpski cesti 62, Lesce sklenjeno najemno pogodbo in s kom ? Ali veste kje Rade Stanić dela oz. kje je zaposlen ? Ali sta še vedno poročena ali sta v ločitvenem postopku ? Ali ima stanić s sinom kakšne stike ? Ali ima na svoje ime izdano kakšno položnico na naslov kje živita ? Ali veste kje ima svoje osebne predmete (obleko, obutev, higijena, dokumenti) ? Ali se gdaj vrača in prespi na naslovu kjer živite ? Ali poznate koga, ki bi več vedel povedati o prebivališču Radeta Stanića ? Ali ima avto ? Ali mu pokojnino prinese poštar ? Ali veste če se je odselil v tujino ali je v Sloveniji ? Ali imate v zvezi s tem sami kaj dodati ? Takih fašističnih vprašanj člani moje družine niso mogli izdržati več. Se nadaljuje.

Zadnji komentarji

Prijatelji

čuk kobalMiran  PetermanAni  Bidar osebni blogFeri LainščekLaščan ZlatorogAna Koswoodicinvestment CompanyDamjan GorenščekVili KovačičBožo žabjekAco MitrovicKlavdija Zebecsanja barnaBarbara KolmaničMateja SircaAzra .Klavdija HitiRoman VodebErnest SkrjanecTrenutek .rastko plohlMaja RadinBojan  AhlinVika  JelenBranko GaberAndres Zoran    IvanovicFranc JazbinsekBojan MehleStoyan Svet

NAJBOLJ OBISKANO

ALI SO SODNIKI ALI SODNI ŠUŠMARJI