PREDSEDNIK VRHOVNEGA SODIŠČA SE JE POTRUDIL
Društvo CZPNN

Sreda, 6. avgust 2014 ob 15:25

PREDSDDNIK VRHOVNEGA SODIŠČA SE JE POTRUDIL 

Če pazljivo beremo tale tekst in če poslušamo posnetek govora predsednika VS RS Branka Masleše, pa lahko brez težav pridemo do zaključka, da je slovensko sodstvo dejansko v veliki bedi, ki je vsaki dan samo še globlja.

Predsednik Branko Masleša je v resnici napovedal spložni kaos v državi, ki ne bo imel nobenih pravil. 

http://www.sodisce.si/okralj/objave/2014060616053789/

Govor predsednika VSRS na Dnevih slovenskega sodstva

datum: 06.06.2014
vir: Vrhovno sodišče

Na Dnevih slovenskega sodstva, ki v organizaciji Slovenskega sodniškega društva letos potekajo v Podčetrtku, je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša v uvodnem nagovoru med drugim izpostavil širši pomen želje dela politike po podreditvi sodstva in celotnega pravosodja. Takšno ravnanje bi po njegovih besedah lahko vodilo v anarhijo in regresijo ter v vojno vseh proti vsem, kar bi še poglobilo družbeno erozijo.

Objavljamo celoten govor.

"Pride čas, ko postanejo blatne obloge laži in insinuacij neznosno zadušljive, ko dostojanstvo rjove po odzivu. Pride čas, ko tudi dostojnost in zadržanost, ne da bi ju spodbujali, sami od sebe prikimata, da je treba stvari poimenovati natančno, četudi boleče, ko ni več časa za diplomatsko uglajeno leporečje.

Sodstvo ima v družbi pomembno, posebno funkcijo. Kot garant pravičnosti, v temeljne vrednote v pravni državi, tako Evropsko sodišče za človekove pravice, mora sodstvo uživati zaupanje javnosti, če naj bo uspešno pri izvrševanju svojih dolžnosti. Zato je tako zaupanje nujno zaščititi pred destruktivnimi napadi brez realne osnove, predvsem zato, ker kritizirani sodniki sami, zaradi obveze molčečnosti, ne smejo odgovarjati na kritike. 

Sodišča so človekova stvaritev in zato tudi niso imuna pred napakami. Odpravljanju teh napak so namenjena pravna sredstva, ki so edina prava pot za izpodbijanje sodnih odločb. Naj takoj povem, danes nameravam govoriti o zaskrbljujoči pojavnosti, ki spremlja najbolj znano pravnomočno sodbo zoper Janeza Janšo in ostale, ne da bi si drznil seveda spuščati v ocenjevanje njene pravilnosti in zakonitosti.

Omalovaževanje, kar že skrunitev table največjega višjega sodišča v državi, z jasno sporočilnostjo, ki so jo zaznali le redki, da gre za naslednjo tarčo, bodočo trofejo, je nedopustno. Njene namestitve ob tabli nekega sodišča, ki ga ni več in ki ni bilo naše, ni mogoče razumeti drugače. Posebej, če je pospremljena z izjavami pravnomočno obsojenega eminentnega politika, da če še ni takega sodišča, bo pa že ustanovljeno, ki da bo to pravnomočno sodbo spravilo s sveta, oziroma da pravnomočne sodbe ne spoštuje, bolje bi bilo sprejema, pač pa, da jo le upošteva. S tem se v bistvu vsaj besedno postavlja nad zakon. Sporočilnost takega ravnanja, ki sodišče in s tem sodstvo prikazuje kot ciljno trofejo, je zato izjemno nevarno, saj vodi v razgradnjo ustavnih temeljev države. Da je taka ocena na mestu, zgovorno potrjuje izjava, v kateri je politik za TV Slovenija povedal „da bije zadnja ura tistemu, kar se je po osamosvojitvi Slovenije skušalo predstavljati kot neodvisno sodstvo“. 

Pandorino skrinjico je odprl že manifest ustavnega sodnika Jana Zobca, ki se je v članku „Mehki trebuh slovenskega sodstva“ do delovanja sodstva pokroviteljsko žaljivo in skrajno omalovažujoče opredelil. V sistemu, v katerem je brez zaznavnega nasprotovanja deloval desetletja in dosegel največ, kar se je v njem doseči dalo, ni nikoli izrabil priložnosti in predlagal načina izboljšanja njegovega delovanja. Tega se je lotil v medijih. Razen zelo redkih izjem, odziva tistih, ki bi se že po naravi stvari morali oglasiti, ni bilo. Raje so se zavili v lagodno varnost molka. Vzpostavljen je bil standard in zadeve so se samo še stopnjevale. Zato ni nič nenavadnega, da je del politike v napadih na sodstvo v članku izražena stališča vzel kot edino zveličavno, naravnost destilirano resnico.

V nasprotju z dejstvi, uboga dejstva, se z izkrivljeno selektivno redukcijo stvarnosti sodstvo vztrajno prikazuje kot nedelujoče, neučinkovito, nekompetentno, spolitizirano. Demonizacija na podlagi posameznih ali celo samo ene odločitve nosi v sebi neprikrit namen rušenja legitimnosti sodstva, ohromitve odločanja in ustrahovanja sodnikov. Glede tega si ni mogoče delati utvar. Enak cilj zasleduje zatrjevanje nujnosti zdravljenja namišljenega bolezenskega stanja sodstva in pogrevanje lustracijske recepture več kot dvajset let po osamosvojitvi. Komajda lahko še sledimo neverjetnemu razcvetu zanimanja za sodniško rodoslovje in posledičnim brezskrupuloznim napadom na posamezne sodnike, na cele senate in oddelke, njihovim javnim sramotenjem, tudi z omalovaževanjem prednikov, kar je v nasprotju s civilizacijskim načelom, znanim še od antike, da otroci ne odgovarjajo za grehe ali dejanja svojih staršev. Stvari so se že razvile v tekmovalno vnemo na temo kdo se bo o sodnikih in sodstvu bolj nedostojno izražal, kdo bo posnel bolj „zanimivo“ fotografijo. Zato ne čudijo izrazi, da nam sodijo kokoši in retardiranci, da med sodniki „letijo“ kuverte in podobni intelektualizmi. Ti poskusi rušilnih napadov dela politike, v katerih je brez posebne pronicljivosti mogoče prepoznati željo po podreditvi sodstva in celotnega pravosodja, so presegli vse meje dopustnega. Če bi se tako ravnanje nebrzdano stopnjevalo, bi lahko vodilo v popolno anarhijo in regresijo ter v vojno vseh proti vsem, kar bi samo še poglobilo družbeno erozijo. To so žal prepoznali le redki mnenjski voditelji. Posebno žalosti boleča pasivnost predsednika države in brezplodni poskusi vzpostavitve dialoga z njim. Naj omenim, da je Sodni svet, ki se je v skladu s svojo ustavno vlogo odzval razumno in s poudarjenim občutkom za pravo mero, bil tudi v povezavi s stališčem v neki drugi zadevi, nemudoma deležen ocene, da so njegovi argumenti prazni in da je zato popolnoma izgubil verodostojnost.

Kaj reči o globini argumentacije, ko nova evropska poslanka prostodušno govori o tem, da že omenjene pravnomočne sodbe ni prebrala, ker da je obširna, le na začetku se je nekoliko pomudila, da pa si je na podlagi stališč pravnih teoretikov ustvarila svoje mnenje, ter da zato pravnomočne sodbe ne spoštuje, ampak jo samo upošteva. 

V luči dogajanj, s katerimi se soočamo, se zato kot še posebej aktualen pokaže zapis nekega ameriškega sodnika, da bi v primeru, če bi dovolili, da se naša sodišča ustrahuje, žali in ponižuje, to razgradilo državo in pravosodni sistem.

Dovolite mi še nekoliko osebni pristop. V povezavi z današnjo tematiko in tudi razpravo v Državnem zboru je priložnost, da se ponovno opredelim glede navedb, da je na mestu predsednika Vrhovnega sodišča oseba, ki je dokazano sodelovala v sodnih postopkih, kjer so bile kršene človekove pravice, ki je bil imenovan za predsednika kljub temu, da je v totalitarnem sistemu kot sodnik sodeloval pri verifikaciji uboja begunca na slovensko-italijanski meji, se navduševal nad vojakovim strelom begunca točno v čelo ter se navduševal nad tem, da bo JLA tepihovala Slovenijo. Torej to naj bi bil jaz. Ponoviti moram, da nobena od teh navedb ne drži. Teh zgodb, ki po načelu, da večkrat ponovljena laž postane kaj kmalu resnica, v javnosti nisem želel dodatno razjasnjevati, saj je bilo v postopku imenovanja raziskano vse, ampak to zgolj iz razloga varovanja dostojanstva sodišča, ki ga vodim na eni in ustavnega sodišča na drugi strani. Taka drža mi ni bila v breme, ker mi resnica vseskozi stoji ob strani.

Vendar se v najslabši kafkovski maniri kar ponavlja, da so navedena dejstva, ki se niso nikoli zgodila, dokazana. Vse skupaj temelji na psihološko zelo domišljenih, medijsko učinkovitih, skrbno negovanih in zavestno izrečenih neresnicah in fantazmah nekega jasno profiliranega ustavnega sodnika, bom kar govoril o imenu – gre za Jana Zobca. Med modrimi ljudmi se stvari s časom umirijo, utonejo v pozabo in normalno izzvenijo. Glede na to, da se laži in izmišljotine kar nadaljujejo, mi ne preostane drugega, kot da jih poimenujem s pravim imenom. Naj povem, da gre za izmišljotine, ki so na ravni navedb nekaterih drugih akterjev, da sem bil član tajne politične policije UDBE, predsednik oziroma član nekakšne komisije za verifikacijo ubojev na državni meji, se sestajal s prvostopenjsko sodnico Klajnškovo in jo vodil k odločitvi, pozneje še z nekaterimi v javnosti znanimi „avtorji“ v tej zadevi napisal prvostopenjsko sodbo, in še ena naravnost zabavna, da se ga dnevno nacejam v neki zidanici na Dolenjskem. Če je tukaj kolega Krepfl, ki ga ne poznam, ta naj bi bil po teh navedbah moj pivski tovariš, bi prosil, da se potem spoznava. Še bi lahko našteval. 

Vendar k zaključku. Temeljna težava sodstva je v tem, ker v anomičnih, na trenutke kar že kaotičnih razmerah, dobro deluje, ker ve kam želi priti in kako, se zaveda in priznava tudi svoje slabosti ter ob tem izkorišča priložnosti za izboljšanje svojega delovanja. Nosilci sodne oblasti ste vi, pokončni in avtonomni sodniki. Sodniški poklic je ustvarjalen, notranje izpolnjujoč, lep, če hočete. Vem, da tudi vi morate pogosto pluti tudi po nemirnem morju. Vaša predanost sodništvu in njegovim vrednotam je najboljše zagotovilo, da se bo sodstvo kot celota na izzive časa odzvalo dostojanstveno in storilo, kar je v njegovi moči za kakovostnejše in učinkovitejše delo. Prepričan sem. da bomo s pametnim, modrim pristopom to zmogli in kot najbolje delujoča veja oblasti samo še okrepili svoj položaj.

Zahvaljujem se vam za predano delo in vam želim lep sodniški dan."

Zadnje objave

Tue, 14. Jan 2020 at 17:27

1065 ogledov

ODHOD VELIKEGA BORCA
https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/255873

Sun, 8. Sep 2019 at 22:56

1362 ogledov

KONČNO USTAVNA PRITOŽBA
Po skoraj treh letih zavlačevanja, se je Slovensko Vrhovno sodišče le skilavilo in s svojo "Sodbo v imenu ljudstva" z dne: 04.04.2019 opravilna št. I Ips 39962/2011 (V K 39962/2011) odločilo o moji zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 16.02.2017. Ker je odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije bila zame negativna, so zato nastali pogoji, ki mi dovoljujejejo vložitev ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije, ki bo vložena v roku, to je najpozneje dne 23.10.2019, s čemer se bo utrdila nadaljnja pot za pritožbo, ki bo (če bo to potrebno) vložena pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strazburgu.  CZPNN

Sat, 10. Mar 2018 at 23:36

2348 ogledov

NEVERJETEN MAFIJSKI OBRAČUN MED SLOVENSKIMI SODNIKI
Na sedež društva CZPNN smo prejeli dokaj zanimivo pismo nekega gospoda, ki se v svoji vsebini glasi: I. Iz zanesljivih virov sem prejel  informacijo, da kranjska sodnica Marjeta Dvornik prijateljuje in hodi na kavo z znanim kriminalcem Dinom Lalićem, ki je bil večkrat že zaprt. To je menda znano tudi NPU. Prav ona je bila tista, ki je oprostila roparja na poštarja, čeprav je bil dobljen pri dejanju. Sodba je bila kasneje razveljavljena, krivdo pa je valila na policijo in tožilstvo. Prav ona je tudi zavrnila izročitev za tistega ruskega tajkuna, ki je bil kasneje dejansko tudi spuščen in ki ga kljub sodni  odredbi niso izročili Nemčiji, kot je bilo zahtevano. Pri njej je tudi zastarala zadeva proti močnemu nemškemu podjetniku in še kaj…….   II. Povem Vam še še, da Kranjsko  sodišče veselo krši tudi delovno pravno zakonodajo. Višje delovno in socialno sodišče je namreč že konec leta 2015 sprejelo stališče, da sodniku na ustavno zakonit način preneha službeno razmerje šele z vročitvijo obrazložene odločbe sodnega sveta, ne pa že z dnem odločitve oz. potrditve ocene na seji sodnega sveta, torej za nazaj. To v primeru mojega brata, da mu je službeno razmerje prenehalo še predno je bila odločba pravnomočna in izvršljiva, sa ga je  odjavilo iz vseh zavarovanj, torej toliko prej, še pred  vročitvijo obrazložene sodne odločbe, zoper katero je bilo šele možno vložiti pravno sredstvo. Posledično to pomeni, da mu protipravno niso izplačali zaostale plače in tudi ne zakonite odpravnine, glede nato, da sem se v nadaljuvanju  dejansko upokojil. Nezakonito stanje je kranjsko sodišče  vleklo kar naprej, čeprav je bilo jasno stališče Višjega sodišča že predhodno  znamo. S tem v zvezi bo v teh dneh podan zahtevek na kranjsko sodišče po izplačilu zaostale plače in odpravnine, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Me zanima, če bodo vztrajali na nezakoniti kršitvi, saj je slednje prekršek. V tem primeru jim seveda sledi tožba na delovno sodišče, kjer jim bodo nastali še dodatni stroški. Ki seveda ne gredo neposredno iz njihovega žepa. Vidiš, če moj brat nebi bil pravnik in zadeve ne bi našel in preštudiral, bi se mirno izmaknili obveznosti. Žalostno je to, da  je sodišče prvo, ki mora spoštovati zakonodajo in bi moralo tako ugotovljeno nezakonitost odpraviti že po uradni dolžnosti. Sicer pa je zadeva glede prenehanja sodniške funkcije že na evropskem sodišču - to je prvi primer, da sodnik toži Slovenijo. Druga zadeva, zaradi kršitve ustavnih pravic pa bo tudi kmalu vložena. Še to: Špela Koleta je ena od kandidatk za višjo sodnico v  Višjem sodišču v Ljubljani, prav tako Marjeta Dvornik. Sliši se, da naj menda nimata možnosti za napredovanje ker naj bi to mesto bilo rezervirano za za  Srečka Škerbeca. Res so pokvarjeni, zato so se znebili mojega brata, ker je bil preveč suveren in ni tulil v njihov rog. Nekaj bo že dosegel v kratkem, končni epilog pa na evropskem sodišču. Žal krivci ne bodo odgovarjali.

Wed, 10. Jan 2018 at 20:28

2186 ogledov

NEZNOSNA DVOLIČNOST SLOVENSKE POLITIKE KI BREZ DVOMA VODI K PROPADU SLOVENIJE
Sovenska politika je tako nevarno dvolična, da je zelo nevarno, da za seboj v propad ne potegne slovensle države. To je uspelo dokazati poslancu Dr. Vinku Gorenaku kar je razvidno tudi iz priložene objave v nadaljevanju.    http://nova24tv.si/slovenija/politika/govor-poslanca-gorenaka-ki-bo-sel-v-zgodovino-zakaj-ahmad-zakaj-pri-njemu-cloveski-vidik-in-pravno-dopustno-dejanje-pri-nekaj-sto-enakih-primerih-pa-ne/ Dr. Vinko Gorenak je do te mere povozil Miroslava Mira Cerarja, ki je ta zagitovo šel domov polnih gat. Če pa je Miroslav Miro Cerar karkoli po svoji materi, hvala bogu že pokojni Zdenki Cerar, utegne Dr. Vinko Gorenak končati pod streli narčenega morilca. Temu utegne slediti aretacija in zaprtje nadomestnega morilca natančno tako kot v zadevi Dr. Milka Noviča.

Sun, 7. Jan 2018 at 10:10

2382 ogledov

MALOUMNI SLOVENSKI SODNIKI IN NJIHOV KONEC (1)
Da je Slovenija čudna država pove tudi katastrofalno slabo stanje v njenem sodstvu oziroma v pravosodju kot vzporedni veji oblasti, ki je od leta 1945 delovala brez kakršnega koli resnega nadzora. To je bil tudi razlog da so se slovenski sodniki igrali s pravom in da niso dojeli "Da tisti, ki se igra s pravom, da se igra sam s seboj, s svojo državo in z njeno ureditvijo." Slednje je povzeto po bivšem in sedaj že pokojnem beograjskem odvetniku z mednarodno pravno reputacijo Filo Filoto. IGRE IN AVANTURE SLOVENSKIH SODNIKOV. Igre slovenskih sodnikov so po svoji vsebini in po svojih posledicah v resnici igre brez meja. Poleg teh iger brez meja so slovenski sodniki kot posebne sorte avanturisti v Sloveniji uprizarjali prav tako posebne sorte avanture. Ena od takih avantur je bila avantura imenovana "TRAJNI SODNIŠKI MANDAT" kar je pomenilo, da so se slovenski sodniki lahko pasli po slovenskih sodiščih do svojega sedemdesetega leta starosti. Taka avantura je imela več svojih pomenov. Eden od takih pomenov je bil ta, da so sodniki imeli zagotovljeno službo do svojega sedemdesetega leta in da so si kot nedotakljivi lahko ustvarjali kriminalno preteklost ne da bi jih kdorkoli in kadarkoli vprašal kaj delajo ali jih opozoril na to, da trga ne smejo početi. S trajniškim sodniškim mandatom so si slovenski sodniki poleg trajne sodniške funkcije zagotovili tudi čas v katerem so lahko njihovi potomci (sinovi in hčere) dokončali visoko izobrazbo in tako izpolnili pogoje za službovanje v slovenskih sodiščih. S tem se je nadaljevala "okupacija" sodišč, ki jih je okupira slovenska skorumpirana sodniška svojat. Vse te igrice in avanture slovenskih sodnikov sta organizirala in vodila Slovenski sodnisvet in Vrhovno sodišče Republike Slovenije z vrlim vrhovnim sodnikom Brankom Maslešo na čelu. Šele po tem, pa na vrsto pridejo nižji sodnice in sodniki, ki se jih od konca leta 2007 sumi, da niso izpolnili vseh pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo, ki jih predvideva 8. člen Zakona o sodniški službi in da posledično temu sploh niso sodniki. Položaj teh oseb, ki se žažno izdajajo kot sodniki, pa naj bi ustrezal  pravosodnim goljufom, plagiatorjem in sodnim šušmarjem. Utemeljitev za slednjo navedbo pa dobimo v dejstvu, da so slovenski sodniki preko Sodnega sveta in slovenske politike (Državni zbor Republike Slovenije) ter Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z Republiko Slovenijo sklenili nično delovno razmerje.   Se nadaljuje  

Sun, 24. Sep 2017 at 20:30

4154 ogledov

KAKO SO ME DEJANSKO IZGNALI IZ SLOVENIJE
Dne 25.12.2016 so me izgnali iz Slovenije čeprav sem se iz Slovenije navedenega dne uradno izselil v  tujino. Do moje izselitve je prišlo po dolgoletnih hudih pritiskov, ki jih je name in na moje člane družine vršila slovenska oblast. Navajam celo vrsto vprašanj, ki jih je uradna oseba Upravne enote v Radovljici z imenom Irena Likar dne 21.12.2011 protipravno zastavljala članom moje držine, kar je bilo odločilnega pomena za to, da sem se iz Slovenije začasno izselil. Uradna oseba Upravne enote v Radovljici pri zaslišanju članov moje družine je pri svojem delu ves čas dajala vtis, da se je za tako delo (zaslišanje) verzirala v kakšni fašistični oziroma nacistični šoli tretjega nemškega rajha. Moji člani družine so bili mučeni z sledečimi vprašanji:   Ali veste na katerem naslovu Rade Stanić dejansko živi in kako to veste ? Kdo je lastnik nepremičnine na naslovu kjer živite ? Kdaj se je izselil z naslova na katerem živite ? Ali veste, če se namerava kdaj vrniti na ta naslov ? Ali imata kot zakonca kakšne stike, se vidita, slišita in kje ? Ali veste kje se Rade Stanić zadržuje, kje prespi ? Ali veste na katerem naslovu prejema pošto in uradna pisanja ? Ali ima na naslovu Alpska crsta 62, Lesce urejene bivalne prostore (sanitarije, kuhinjo, ....) ? Ali je na naslovu Alpska cesta 62, lastnik stanovanja oz. nepremičnine ? Ali ima za najem prostorov na Alpski cesti 62, Lesce sklenjeno najemno pogodbo in s kom ? Ali veste kje Rade Stanić dela oz. kje je zaposlen ? Ali sta še vedno poročena ali sta v ločitvenem postopku ? Ali ima stanić s sinom kakšne stike ? Ali ima na svoje ime izdano kakšno položnico na naslov kje živita ? Ali veste kje ima svoje osebne predmete (obleko, obutev, higijena, dokumenti) ? Ali se gdaj vrača in prespi na naslovu kjer živite ? Ali poznate koga, ki bi več vedel povedati o prebivališču Radeta Stanića ? Ali ima avto ? Ali mu pokojnino prinese poštar ? Ali veste če se je odselil v tujino ali je v Sloveniji ? Ali imate v zvezi s tem sami kaj dodati ? Takih fašističnih vprašanj člani moje družine niso mogli izdržati več. Se nadaljuje.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Dajana  Babiččuk kobalMiran  PetermanFeri LainščekLaščan ZlatorogAna Koswoodicinvestment CompanyDamjan GorenščekVili KovačičBožo žabjekAco MitrovicKlavdija Zebecsanja barnaBarbara KolmaničMateja SircaAzra .Klavdija HitiRoman VodebErnest SkrjanecTrenutek .rastko plohlMaja RadinBojan  AhlinVika  JelenBranko GaberAndres Zoran    IvanovicFranc JazbinsekBojan MehleStoyan Svet

NAJBOLJ OBISKANO

PREDSEDNIK VRHOVNEGA SODIŠČA SE JE POTRUDIL