Civilno združenje CZPNN

REPUBLIKA SLOVENIJA - OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU

Opravilna št. I K 19354/2015

Okrožno sodišče v Kranju je po predsednici senata Andrijani Ahačič, v kazenski zadevi zoper obtoženega: RADE STANIĆ, zaradi kaznivih dejanj po drugem in prvem odstavku 158. člena KZ-1 in kaznivih dejanj po drugem in prvem odstavku 160. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1, na podlagi 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), dne 16, Junija 2021

S  K  L  E  N  I  L  A:

Kazenski postopek zoper obtoženega:

RADE STANIĆA, sina Svetislava in Bojan, rojen: 26. 5.1955, EMŠO: xxxxxxxxxxxx, državljan Republike Slovenije ter Bosne in Hercegovine, stanujoč Vidovdanska št. 62, Bosna in Hercegovina,

se po obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Kranju št. Kt/7198/2015, z dne 20. 5. 2015 v kateri se mu očita, da je:

1. na spletnih straneh razžalil uradno osebo v zvezi z opravljanjem njene službe,

s tem, da je na spletni strani www.czpnn.si, ki je dostopna vsakomur, objavil več prispevkov, v katerih je z žaljivimi označbami pomočnikov izvršitelja Saša Kavčiča, Domna Sitarja, Jureta Kemperleta in Luka Eržena izrazil žaljivo negativno vrednostno oceno izvršitelja (Marjana Hojsa iz Kamnika - op.avtorja) in njegovih pomočnikov do njihove vloge in pomena njihovega dela v družbi, in sicer:

- 27. 1. 2015 v prispevku z naslovom "PRAVOSODNO NASILJE BREZ PRIMERE" zaničljivo izražal o pomočnikih izvršielja Marjana Hojsa označil za nepismene ali komaj pismene.

- 22. 2. 2015 objavil prispevek z naslovom "ZAŠČITNI ZNAK ZA REPUBLIKO HOJSOVINO", v katerem objavljen dvignjen sredinec, na katerem je nalepka z napisom "IZVRŠITELJ HOJS KAMNIK",

        2.  na spletnih straneh o drugem trdil in raznašal kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu,       dejanje pa je bilo storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njegove službe,

s tem, da je na spletni strani www,czpnn.si, ki je dostopna vsakomur, objavil več prispevkov, v katerih je o pomočnikih izvršitelja Sašu Kavčiču, Domnu Sitarju, Juretu Kemperletu in Luku Erženu zatrjeval neresnična žaljiva dejstva, in sicer je:

-   27.12.2014 objavil prispevek z naslovom "STOP - OKRAJNIM SODIŠČEM V REPUBLIKI SLOVENIJI IN MARJANU HOJSU IZ KAMNIKA", v katerem navaja, da sta pomočnika izvršitelja Marjana Hojsa Domen Sitar in Marko Trivić v Škofja Loki z grožnjo z vlomom prišla v dim članice CZPNN in od nje zase zahtevala denar v višini 300 EUR, zaradi njunega izsiljevanja pa je slednja zagrozila z samomorom, padla v komo, nato pa bila tudi hosppitalizirana v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah

SE NADALJUJE !

Ne glede na splošno slabo stanje tako v Sloveniji kot v Evropi, se slovenska sodna mafija neverjetno bohoti in se enostavno noće zavedati da sili naravnost v prepad iz katerega ni rešitve. Treba se je vprašati ali lahko Slovenija preživi na svoji skrajnje umazani zgodovini, ki jo je ustvarilo slovensko gnilo krivosodje.

V naslednjih petnajstih dnevih bomo objavili eden od škandalov, ki jih je zagrešilo Ustavno sodišče Republike Slovenije ki daje vtis kot da sploh nebi obstajalo.

ALI SO TUDI SLOVENSKI SODNIKI KADIJE, KI TE HKTATI TOŽIJO IN SODIJO ?

ALI SO SLOVENSKI SODNIKI TUDI KADIJE ZA KATERE VELJA "DA TE KADIJA TOŽI IN TI HKRAT TUDI SODI !!!"

Simon unsent a message

(Zlo)vensko ustavno sodišče mi skoraj že dve leti noče odgovoriti na mojo pri njem vloženo ustavno sodišče ustavno pritožbo z dne 21,10.2019, ki je v upisniku vpisana pod št. Up-1306/19. Na urgence prizadetega pa odovarja tako kot da sploh nebi vedelo za kaj gre.

Dobiva vtis, da se Ustavno sodišče RS iz svijih državljanov dela norca. Je pa res, da vsi ustavni lenuhi ves čas prejemajo nič kaj dosti slabe plače.

L.

Ljuba Ropret

Fwd: Fw: Jože P. Damjan in Janez Janša Prejeto Ljuba Ropret 28. sep. 2020 19:10 (pred 9 dnevi) Za Cvetka, Edita, jelka_MIKLAVCIC, natalija.jovanovic, Katja, klemen.polona, Alenka, arh.brane90, Boštjan, Marija, mojca.stojan, Slavko, jure, jaz ---------- Forwarded message --------- Od: Levc B. Date: pon., 28. sep. 2020 12:43 Subject: Fwd: Fw: Jože P. Damjan in Janez Janša To: Aljoša ptt , ANDREJ crni , ANDREJA N.Vas , ANDRO , Andy-Berty , ANJA Ažman , Armin B. , Bajželj T. , BETKICA , Bojan O. , BOJANA , Borut Kokelj , borutpraprotnik , BRGLEZ , BUDA , CBEWCA , Cveto Kvasnik

https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/255873

Po skoraj treh letih zavlačevanja, se je Slovensko Vrhovno sodišče le skilavilo in s svojo "Sodbo v imenu ljudstva" z dne: 04.04.2019 opravilna št. I Ips 39962/2011 (V K 39962/2011) odločilo o moji zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 16.02.2017. Ker je odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije bila zame negativna, so zato nastali pogoji, ki mi dovoljujejejo vložitev ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije, ki bo vložena v roku, to je najpozneje dne 23.10.2019, s čemer se bo utrdila nadaljnja pot za pritožbo, ki bo (če bo to potrebno) vložena pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strazburgu. 

CZPNN

Na sedež društva CZPNN smo prejeli dokaj zanimivo pismo nekega gospoda, ki se v svoji vsebini glasi:

I.

Iz zanesljivih virov sem prejel  informacijo, da kranjska sodnica Marjeta Dvornik prijateljuje in hodi na kavo z znanim kriminalcem Dinom Lalićem, ki je bil večkrat že zaprt. To je menda znano tudi NPU-ju. Prav ona je bila tista, ki je oprostila roparja na poštarja, čeprav je bil dobljen pri dejanju. Sodba je bila kasneje razveljavljena, krivdo pa je valila na policijo in tožilstvo. Prav ona je tudi zavrnila izročitev za tistega ruskega tajkuna, ki je bil kasneje dejansko tudi izpuščen in ki ga kljub sodni  odredbi niso izročili Nemčiji, kot je bilo zahtevano. Pri njej je tudi zastarala zadeva proti močnemu nemškemu podjetniku in še kaj…….

II.

Povem Vam še še, da Kranjsko  sodišče veselo krši tudi delovno pravno zakonodajo. Višje delovno in socialno sodišče je namreč že konec leta 2015 sprejelo stališče, da sodniku na ustavno zakonit način preneha službeno razmerje šele z vročitvijo obrazložene odločbe sodnega sveta, ne pa že z dnem odločitve oz. potrditve ocene na seji sodnega sveta, torej za nazaj. To v primeru mojega brata, da mu je službeno razmerje prenehalo še predno je bila odločba pravnomočna in izvršljiva, sa ga je  odjavilo iz vseh zavarovanj, torej toliko prej, še pred  vročitvijo obrazložene sodne odločbe, zoper katero je bilo šele možno vložiti pravno sredstvo. Posledično to pomeni, da mu protipravno niso izplačali zaostale plače in tudi ne zakonite odpravnine, glede nato, da sem se v nadaljuvanju  dejansko upokojil. Nezakonito stanje je kranjsko sodišče  vleklo kar naprej, čeprav je bilo jasno stališče Višjega sodišča že predhodno  znamo. S tem v zvezi bo v teh dneh podan zahtevek na kranjsko sodišče po izplačilu zaostale plače in odpravnine, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Me zanima, če bodo vztrajali na nezakoniti kršitvi, saj je slednje prekršek.

V tem primeru jim seveda sledi tožba na delovno sodišče, kjer jim bodo nastali še dodatni stroški. Ki seveda ne gredo neposredno iz njihovega žepa.

Vidiš, če moj brat nebi bil pravnik in zadeve ne bi našel in preštudiral, bi se mirno izmaknili obveznosti. Žalostno je to, da  je sodišče prvo, ki mora spoštovati zakonodajo in bi moralo tako ugotovljeno nezakonitost odpraviti že po uradni dolžnosti. Sicer pa je zadeva glede prenehanja sodniške funkcije že na evropskem sodišču - to je prvi primer, da sodnik toži Slovenijo. Druga zadeva, zaradi kršitve ustavnih pravic pa bo tudi kmalu vložena.

Še to:

Špela Koleta je ena od kandidatk za višjo sodnico v  Višjem sodišču v Ljubljani, prav tako Marjeta Dvornik. Sliši se, da naj menda nimata možnosti za napredovanje ker naj bi to mesto bilo rezervirano za za  Srečka Škerbeca.

Res so pokvarjeni, zato so se znebili mojega brata, ker je bil preveč suveren in ni tulil v njihov rog. Nekaj bo že dosegel v kratkem, končni epilog pa na evropskem sodišču. Žal krivci ne bodo odgovarjali.

Tokrat bomo pisali o slovenski državljanki z imenom Slavica. Slavica bo tega leta dopolnila 60 let in v svojem življenjenju ni nikdar nikomur bila ničesar dolžna, niti enega stotina.

Sovenska politika je tako nevarno dvolična, da je zelo nevarno, da za seboj v propad ne potegne slovensle države. To je uspelo dokazati poslancu Dr. Vinku Gorenaku kar je razvidno tudi iz priložene objave v nadaljevanju.   

http://nova24tv.si/slovenija/politika/govor-poslanca-gorenaka-ki-bo-sel-v-zgodovino-zakaj-ahmad-zakaj-pri-njemu-cloveski-vidik-in-pravno-dopustno-dejanje-pri-nekaj-sto-enakih-primerih-pa-ne/

Dr. Vinko Gorenak je do te mere povozil Miroslava Mira Cerarja, ki je ta zagitovo šel domov polnih gat. Če pa je Miroslav Miro Cerar karkoli po svoji materi, hvala bogu že pokojni Zdenki Cerar, utegne Dr. Vinko Gorenak končati pod streli narčenega morilca. Temu utegne slediti aretacija in zaprtje nadomestnega morilca natančno tako kot v zadevi Dr. Milka Noviča.

Da je Slovenija čudna država pove tudi katastrofalno slabo stanje v njenem sodstvu oziroma v pravosodju kot vzporedni veji oblasti, ki je od leta 1945 delovala brez kakršnega koli resnega nadzora. To je bil tudi razlog da so se slovenski sodniki igrali s pravom in da niso dojeli "Da tisti, ki se igra s pravom, da se igra sam s seboj, s svojo državo in z njeno ureditvijo." Slednje je povzeto po bivšem in sedaj že pokojnem beograjskem odvetniku z mednarodno pravno reputacijo Filo Filoto.

IGRE IN AVANTURE SLOVENSKIH SODNIKOV.

Igre slovenskih sodnikov so po svoji vsebini in po svojih posledicah v resnici igre brez meja. Poleg teh iger brez meja so slovenski sodniki kot posebne sorte avanturisti v Sloveniji uprizarjali prav tako posebne sorte avanture. Ena od takih avantur je bila avantura imenovana "TRAJNI SODNIŠKI MANDAT" kar je pomenilo, da so se slovenski sodniki lahko pasli po slovenskih sodiščih do svojega sedemdesetega leta starosti. Taka avantura je imela več svojih pomenov. Eden od takih pomenov je bil ta, da so sodniki imeli zagotovljeno službo do svojega sedemdesetega leta in da so si kot nedotakljivi lahko ustvarjali kriminalno preteklost ne da bi jih kdorkoli in kadarkoli vprašal kaj delajo ali jih opozoril na to, da trga ne smejo početi. S trajniškim sodniškim mandatom so si slovenski sodniki poleg trajne sodniške funkcije zagotovili tudi čas v katerem so lahko njihovi potomci (sinovi in hčere) dokončali visoko izobrazbo in tako izpolnili pogoje za službovanje v slovenskih sodiščih. S tem se je nadaljevala "okupacija" sodišč, ki jih je okupira slovenska skorumpirana sodniška svojat. Vse te igrice in avanture slovenskih sodnikov sta organizirala in vodila Slovenski sodnisvet in Vrhovno sodišče Republike Slovenije z vrlim vrhovnim sodnikom Brankom Maslešo na čelu.

Šele po tem, pa na vrsto pridejo nižji sodnice in sodniki, ki se jih od konca leta 2007 sumi, da niso izpolnili vseh pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo, ki jih predvideva 8. člen Zakona o sodniški službi in da posledično temu sploh niso sodniki. Položaj teh oseb, ki se žažno izdajajo kot sodniki, pa naj bi ustrezal  pravosodnim goljufom, plagiatorjem in sodnim šušmarjem. Utemeljitev za slednjo navedbo pa dobimo v dejstvu, da so slovenski sodniki preko Sodnega sveta in slovenske politike (Državni zbor Republike Slovenije) ter Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z Republiko Slovenijo sklenili nično delovno razmerje.  

Se nadaljuje  

Dne 25.12.2016 so me izgnali iz Slovenije čeprav sem se iz Slovenije navedenega dne uradno izselil v  tujino. Do moje izselitve je prišlo po dolgoletnih hudih pritiskov, ki jih je name in na moje člane družine vršila slovenska oblast. Navajam celo vrsto vprašanj, ki jih je uradna oseba Upravne enote v Radovljici z imenom Irena Likar dne 21.12.2011 protipravno zastavljala članom moje držine, kar je bilo odločilnega pomena za to, da sem se iz Slovenije začasno izselil.

Uradna oseba Upravne enote v Radovljici pri zaslišanju članov moje družine je pri svojem delu ves čas dajala vtis, da se je za tako delo (zaslišanje) verzirala v kakšni fašistični oziroma nacistični šoli tretjega nemškega rajha.

Moji člani družine so bili mučeni z sledečimi vprašanji:  

1. Ali veste na katerem naslovu Rade Stanić dejansko živi in kako to veste ?
2. Kdo je lastnik nepremičnine na naslovu kjer živite ?
3. Kdaj se je izselil z naslova na katerem živite ?
4. Ali veste, če se namerava kdaj vrniti na ta naslov ?
5. Ali imata kot zakonca kakšne stike, se vidita, slišita in kje ?
6. Ali veste kje se Rade Stanić zadržuje, kje prespi ?
7. Ali veste na katerem naslovu prejema pošto in uradna pisanja ?
8. Ali ima na naslovu Alpska crsta 62, Lesce urejene bivalne prostore (sanitarije, kuhinjo, ....) ?
9. Ali je na naslovu Alpska cesta 62, lastnik stanovanja oz. nepremičnine ?
10. Ali ima za najem prostorov na Alpski cesti 62, Lesce sklenjeno najemno pogodbo in s kom ?
11. Ali veste kje Rade Stanić dela oz. kje je zaposlen ?
12. Ali sta še vedno poročena ali sta v ločitvenem postopku ?
13. Ali ima stanić s sinom kakšne stike ?
14. Ali ima na svoje ime izdano kakšno položnico na naslov kje živita ?
15. Ali veste kje ima svoje osebne predmete (obleko, obutev, higijena, dokumenti) ?
16. Ali se gdaj vrača in prespi na naslovu kjer živite ?
17. Ali poznate koga, ki bi več vedel povedati o prebivališču Radeta Stanića ?
18. Ali ima avto ?
19. Ali mu pokojnino prinese poštar ?
20. Ali veste če se je odselil v tujino ali je v Sloveniji ?
21. Ali imate v zvezi s tem sami kaj dodati ?

Takih fašističnih vprašanj člani moje družine niso mogli izdržati več.

Se nadaljuje.

Zastavljena vprašanj....

1. Ali veste na katerem nalovu R.S. dejansko živi in kako ro veste ?
2. Kdo je lastnik nepremičnine na naslovu

Sodni mlini KOT JARA KAČA PETNAJST LET STARA SODNA ZGODBA DOBIVA NOVA IN NOVA POGLAVJA

Nikar ne pišite svojemu sodniku!

Rade Stanić trdi, da obstaja utemeljen sum, da številni sodniki sploh nimajo pravosodnega izpita ali pa da so ta izpit pridobili mimo zakona o pravniškem državnem izpitu Ciril Brajer Najprej ga preganjajo rubežniki, enega ukroti, saj izgubi licenco. Loti se ga policija, razkrinka jo in postavi na laž. Sodišča ga vendarle obsodijo, potem ga sodišča zaprejo, končno ga sodišča še tožijo, da jih je užalil. Po tem te res zamika obiskat glavno obravnavo na sodišču. Prideš vljudno, četrt ure pred napovedanim začetkom. Tudi zato, ker si slišal, da v dvorano spustijo le deset »pripadnikov zainteresirane javnosti«. Varnostnik te odslovi, da si prezgodaj, čakati moraš zunaj. Greš nazaj ven, tam pa že gneča. Spuščati začnejo pet minut pred zdajci, počasi, zelo počasi. Vsak mora izprazniti žepe, vzeti ključ, mobilni telefon shraniti v omarico, po pregledu predmete spet strpati v žepe, skozi rentgen, ta zapiska, pregled z ročnim detektorjem…

Ko je še minuta do začetka obravnave, varnostniki oznanijo, da nihče več ne more naprej, saj se na sodišče zamujati ne sme! Le sedmim je uspelo. Počakaš torej debeli dve uri, da izveš, da se je glavna obravnava prekinila in se nadaljuje. Rade Stanić nam razgrne dokumente: »Trije sodniki za nobeno ceno niso hoteli ugotoviti, da se proti meni vodijo nameščeni kazenski postopki. Milena Jazbec Lamut, Marjeta Švab Širok in Mitja Šinkovec so zato izdali sklep, ki je posodi dvignil pokrovko. Vsem trem sem napisal pismo.«

Zdaj vas torej tožijo zaradi pisma.

Kaj za vraga pa ste jim napisali?

»Da se delajo norca iz mene kot nekakšnega obdolženca in za to prejemajo plače iz davkoplačevalskega denarja. Da obstaja utemeljeni sum, da nimajo pravniškega državnega izpita ali pa so ga pridobili v nasprotju z določili zakona o pravniškem državnem izpitu. Da zlorabljajo kazensko zakonodajo kot zločinsko sredstvo za zatiranje slovenskega naroda, kar se da enačiti s fašistično teorijo o zatiranju ljudstva.« No ja, ravno razveselilo jih tole verjetno ni. »Seveda jih ni, ne vem pa, zakaj me tožijo, ker da so osebno razžaljeni, čeprav gre v mojem pismu za kritiko sodišča in njihovega delovanja v tem sklopu.« Ne tožijo vas oni, preganja vas tožilstvo. »Drži, obtožni predlog je okrožno državno tožilstvo iz Ljubljane vložilo pri kazenskem oddelku okrajnega sodišča v Ljubljani. S pismi onim trem sodnikom, ki so dali predlog za pregon, naj bi storil tri kazniva dejanja razžalitve. Tožilstvo pa zame terja enotno kazen.« O naših sodiščih Sliši se komaj verjetno, a gre za zgodbo, ki se vleče 15 let. »Res je, oktobra 2001 je pred moje poslovne prostore v Radovljici prikorakal zdaj že nekdanji izvršitelj Zvonko Zorč.

V času, ko sem bil z bolnim otrokom v zdravstvenem domu v Radovljici, je vlomil v poslovni prostor in neznano kam odpeljal celotno poslovno dokumentacijo gospodarske družbe. Prostore je zaplombiral in mi onemogočil vstop, delo, poslovanje. Načrtno se je lotil mojih podjetij, tudi tistih, ki z dolgom in rubežem niso imela nič opraviti.« Takrat ste vi vlagali kazenske ovadbe? »Seveda, proti rubežniku Zorču. Preiskovalna sodnica Metka Rađenović je sprožila preiskavo, a ga je povsem razbremenila, da je lahko on mene ovadil zaradi krive ovadbe. Prišla je v roke kranjski okrajni sodnici Nevenki Hafner Kopač, ki pa se je iz tega postopka izločila, in zadeva je bila prenesena na okrajno sodišče v Škofja Loki. Na koncu je pristala na višjem sodišču v Ljubljani, v rokah dveh sodnic in sodnika, ki me zdaj preganjajo.« Očitno so se tudi ti postavili na rubežnikovo stran. Toda Zorč je licenco izgubil? »Res jo je, a ti sodniki so vendarle prikrili njegovo zločinsko početje, vlom, krajo, vsa kazniva dejanja. Vse skupaj so vlekli do zastaranja.« Tu prideva do vzroka vašega pisma. »Ki je v bistvu naslovljeno na vse naše sodstvo. Predvsem očitek o tem, da obstaja utemeljeni sum, da mnogi sodniki sploh nimajo pravosodnega izpita ali pa da so ta izpit pridobili mimo zakona o pravniškem državnem izpitu. Hoteli so me narediti kar za duševnega bolnika, mi določili sodnega izvedenca psihiatrične stroke, pa sem pogovor z njim zavrnil.« Niste s tem tvegali? »Ah, saj jim je vsem le za lahek zaslužek. Izvedenec je preprosto segel v predal, potegnil iz njega svoje ugotovitve iz leta 2009, ko pa sva se pogovarjala, me je označil za moteno osebnost na področju spoštovanja avtoritet in dogovorjenih družbenih norm. To 'izvedensko mnenje' je poslal okrajnemu sodišču v Ljubljani. Ko sem ga na glavni obravnavi vprašal, na kakšni osnovi je prišel do tega, ni znal odgovoriti. Verjetno bo zato ovaden.« Za pravico za rešetke Poučno branje torej, vsaj o tem, zakaj imamo sodne zaostanke. Petnajst let stara, čisto preprosta zgodba ima meandrov več kot reka skozi močvaro in dobiva nove in nove okljuke. Eden ga je pripeljal v zapor. »Več kot sto posameznikov se je javilo, da so posojila z nejasnimi pogodbenimi obveznostmi najemali v Avstriji. Tja jih odpeljejo posredniki, vračila posojil so zaradi visokih obresti nerazumno visoka in na prvi pogled dobri posli postanejo usodne tragedije. Pojavi se kup poslovnih in družinskih vezi, od banke do odvetništva, ki na posle te vrste vržejo senco resnega dvoma. Na prvi pogled je vse zakonito, žrtev pa tako prinesejo okoli, da gre na koncu na beraško palico. Posodijo ti 100, vrneš 200, dolžan pa si jim še 1000. Ker si za posojilo zastavil vse premoženje, te ženejo pred sodnike in s pomočjo odvetnikov, notarjev, cenilcev, policistov in sodišč te izmolzejo do konca.« Med žrtvami je bil tudi Peter Benedičič, mesar, ki je posle gradil s posojili Posojilnice Bank Borovlje. Jamstvo je bila hiša in zemlja te družine, kar je zaskominalo goljufive bankirje in kupljene odvetnike. Sesuli so Petrov posel, ker ni zmogel odplačati dolgov, je bil obsojen kot goljuf, čeprav je psihiatrična stroka ocenila, da prostodušni poštenjak ni ne umsko, ne čustveno, ne izobrazbeno sposoben očitanih dejanj. Dobil je leto in mesec zapora, ki pa ga nikoli ni odsedel zaradi zastaranja. Policija ga nikoli ni našla, mi pa zlahka, v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Policisti in tožilci so krivdo obesili Radetu Staniću, češ da je Petra skrival. Poldrugi mesec zapora je tudi res odsedel, čeprav nam je prav on povedal, da ga lahko najdemo doma ali na psihiatriji, in smo tudi ga. Torej njegov bes na pravno državo, izrazoslovje gor, izrazoslovje dol, ni ravno neutemeljen. Koga toži več sodnikov Rade Stanić ni edini, ki mu dopisovanje s sodniki in tožilci dela težave. Boris Rančigaj se je s sodnimi mlini začel boriti daljnega leta 1979. Zatrdil nam je, da ta država ni pravna niti za vse bogate, kaj šele za siromake, kakršen je on. Začelo se je z nepomembnim delovnim sporom in ker ga sodišča niso znala hitro ter učinkovito končati, je postalo res kruto: »Nekateri sodniki so zlorabili svoj službeni položaj, da so zaščitili svoje kolege. Dokazal sem, da so v postopku zavestno uporabljali ponarejeno dokumentacijo oziroma zdravstvene dokumente tuje osebe. A ker vrana vrani ne izkljuje oči, teh svojih dokazov v treh desetletjih preprosto ne morem uporabiti, ker so sodniki zanje gluhi in slepi.«Ker sodniki niso znali rešiti preprostega delovnega spora, so se mu kajpak zamerili. Še bolj pa se je on zameril sodnikom, ko jim je sporočil, kaj si misli o njih: »Tožilstvo je sicer umaknilo obtožbo, ki jo je proti meni vložil užaljeni predsednik ljubljanskega višjega sodišča Jernej Potočar, obtožni predlog je dobilo moje pismo takrat sodniku Alešu Zalarju. V njem naj bi žalil še sodnike Gojka Jelenca, Aljošo Rupla, Gordano Ristin in Antona Pavlina. Preganja me tudi Margareta Lunder, ker da sem jo obrekoval. Sodnica višjega delovnega in socialnega sodišča Irena Kosmač Zupančič se je čutila užaljeno zaradi moje vloge na to sodišče.

Tožila me je tudi tožilka Dragica Završnik, ki naj bi jo razžalil kot 'staro znanko iz enoumnega sistema'.« Trn v peti Rade Stanić vodi Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor, ki deluje osem let in ima nekaj tisoč članov, ki se borijo za varovanje temeljih človekovih pravic in svoboščin. Lotili so se že bank, zavarovalnic, odvetnikov, sodnikov, rubežnikov, vsem so trn v peti. Pred parlamentom so priredili nekaj protestov. Zdaj so, kaj hujšega, začeli brskati, koliko sodnikov dela in sodi brez pravosodnega izpita oziroma brez pravniškega državnega izpita. Dokazujejo, da večina sodnikov noče ali ne more dokazati svoje najvišje zahtevane stopnje profesionalnosti. Takim sodnikom pravijo pravosodni šušmarji, ki so krivi za največ nestrokovnosti, korupcije, goljufij… Rade Stanić: »Ni in ne more biti naključje, da so prav sodniki, ki me preganjajo na različnih stopnjah, na seznamu tistih, katerih strokovnost naše društvo preverja.« Foto: Thinkstock

Lansko leto smo obveščali javnost o tem, da radovljiško sodišče prodaja meglo

Sodni mlini:

KOT JARA KAČA PETNAJST LET STARA SODNA ZGODBA DOBIVA NOVA IN NOVA POGLAVJA

Nikar ne pišite svojemu sodniku! Rade Stanić trdi, da obstaja utemeljen sum, da številni sodniki sploh nimajo pravosodnega izpita ali pa da so ta izpit pridobili mimo zakona o pravniškem državnem izpitu.

Ciril Brajer

Najprej ga preganjajo rubežniki, enega ukroti, saj izgubi licenco. Loti se ga policija, razkrinka jo in postavi na laž. Sodišča ga vendarle obsodijo, potem ga sodišča zaprejo, končno ga sodišča še tožijo, da jih je užalil. Po tem te res zamika obiskat glavno obravnavo na sodišču. Prideš vljudno, četrt ure pred napovedanim začetkom. Tudi zato, ker si slišal, da v dvorano spustijo le deset »pripadnikov zainteresirane javnosti«. Varnostnik te odslovi, da si prezgodaj, čakati moraš zunaj. Greš nazaj ven, tam pa že gneča. Spuščati začnejo pet minut pred zdajci, počasi, zelo počasi. Vsak mora izprazniti žepe, vzeti ključ, mobilni telefon shraniti v omarico, po pregledu predmete spet strpati v žepe, skozi rentgen, ta zapiska, pregled z ročnim detektorjem… Ko je še minuta do začetka obravnave, varnostniki oznanijo, da nihče več ne more naprej, saj se na sodišče zamujati ne sme! Le sedmim je uspelo. Počakaš torej debeli dve uri, da izveš, da se je glavna obravnava prekinila in se nadaljuje. Rade Stanić nam razgrne dokumente: »Trije sodniki za nobeno ceno niso hoteli ugotoviti, da se proti meni vodijo nameščeni kazenski postopki. Milena Jazbec Lamut, Marjeta Švab Širok in Mitja Šinkovec so zato izdali sklep, ki je posodi dvignil pokrovko. Vsem trem sem napisal pismo.«

Zdaj vas torej tožijo zaradi pisma.

Kaj za vraga pa ste jim napisali?

»Da se delajo norca iz mene kot nekakšnega obdolženca in za to prejemajo plače iz davkoplačevalskega denarja. Da obstaja utemeljeni sum, da nimajo pravniškega državnega izpita ali pa so ga pridobili v nasprotju z določili zakona o pravniškem državnem izpitu. Da zlorabljajo kazensko zakonodajo kot zločinsko sredstvo za zatiranje slovenskega naroda, kar se da enačiti s fašistično teorijo o zatiranju ljudstva.«

No ja, ravno razveselilo jih tole verjetno ni.

»Seveda jih ni, ne vem pa, zakaj me tožijo, ker da so osebno razžaljeni, čeprav gre v mojem pismu za kritiko sodišča in njihovega delovanja v tem sklopu.« Ne tožijo vas oni, preganja vas tožilstvo.

»Drži, obtožni predlog je okrožno državno tožilstvo iz Ljubljane vložilo pri kazenskem oddelku okrajnega sodišča v Ljubljani. S pismi onim trem sodnikom, ki so dali predlog za pregon, naj bi storil tri kazniva dejanja razžalitve. Tožilstvo pa zame terja enotno kazen.«

O naših sodiščih Sliši se komaj verjetno, a gre za zgodbo, ki se vleče 15 let. »Res je, oktobra 2001 je pred moje poslovne prostore v Radovljici prikorakal zdaj že nekdanji izvršitelj Zvonko Zorč. V času, ko sem bil z bolnim otrokom v zdravstvenem domu v Radovljici, je vlomil v poslovni prostor in neznano kam odpeljal celotno poslovno dokumentacijo moje gospodarske družbe.

Prostore je zaplombiral in mi onemogočil vstop, delo, poslovanje.

Načrtno se je lotil mojih podjetij, tudi tistih, ki z dolgom in rubežem niso imela nič opraviti.«

Takrat ste vi vlagali kazenske ovadbe?

»Seveda, proti rubežniku Zorču. Preiskovalna sodnica Metka Rađenović je sprožila preiskavo, a ga je povsem razbremenila, da je lahko on mene ovadil zaradi krive ovadbe. Prišla je v roke kranjski okrajni sodnici Nevenki Hafner Kopač, ki pa se je iz tega postopka izločila, in zadeva je bila prenesena na okrajno sodišče v Škofja Loki. Na koncu je pristala na višjem sodišču v Ljubljani, v rokah dveh sodnic in sodnika, ki me zdaj preganjajo.« Očitno so se tudi ti postavili na rubežnikovo stran. Toda Zorč je licenco izgubil? »Res jo je, a ti sodniki so vendarle prikrili njegovo zločinsko početje, vlom, krajo, vsa kazniva dejanja. Vse skupaj so vlekli do zastaranja.« Tu prideva do vzroka vašega pisma. »Ki je v bistvu naslovljeno na vse naše sodstvo. Predvsem očitek o tem, da obstaja utemeljeni sum, da mnogi sodniki sploh nimajo pravosodnega izpita ali pa da so ta izpit pridobili mimo zakona o pravniškem državnem izpitu. Hoteli so me narediti kar za duševnega bolnika, mi določili sodnega izvedenca psihiatrične stroke, pa sem pogovor z njim zavrnil.«

Niste s tem tvegali?

»Ah, saj jim je vsem le za lahek zaslužek. Izvedenec je preprosto segel v predal, potegnil iz njega svoje ugotovitve iz leta 2009, ko pa sva se pogovarjala, me je označil za moteno osebnost na področju spoštovanja avtoritet in dogovorjenih družbenih norm. To 'izvedensko mnenje' je poslal okrajnemu sodišču v Ljubljani. Ko sem ga na glavni obravnavi vprašal, na kakšni osnovi je prišel do tega, ni znal odgovoriti. Verjetno bo zato ovaden.« Za pravico za rešetke Poučno branje torej, vsaj o tem, zakaj imamo sodne zaostanke. Petnajst let stara, čisto preprosta zgodba ima meandrov več kot reka skozi močvaro in dobiva nove in nove okljuke.

Eden ga je pripeljal v zapor.

»Več kot sto posameznikov se je javilo, da so posojila z nejasnimi pogodbenimi obveznostmi najemali v Avstriji. Tja jih odpeljejo posredniki, vračila posojil so zaradi visokih obresti nerazumno visoka in na prvi pogled dobri posli postanejo usodne tragedije. Pojavi se kup poslovnih in družinskih vezi, od banke do odvetništva, ki na posle te vrste vržejo senco resnega dvoma. Na prvi pogled je vse zakonito, žrtev pa tako prinesejo okoli, da gre na koncu na beraško palico. Posodijo ti 100, vrneš 200, dolžan pa si jim še 1000. Ker si za posojilo zastavil vse premoženje, te ženejo pred sodnike in s pomočjo odvetnikov, notarjev, cenilcev, policistov in sodišč te izmolzejo do konca.« Med žrtvami je bil tudi Peter Benedičič, mesar, ki je posle gradil s posojili Posojilnice Bank Borovlje. Jamstvo je bila hiša in zemlja te družine, kar je za skominalo goljufive bankirje in kupljene odvetnike. Sesuli so Petrov posel, ker ni zmogel odplačati dolgov, je bil obsojen kot goljuf, čeprav je psihiatrična stroka ocenila, da prostodušni poštenjak ni ne umsko, ne čustveno, ne izobrazbeno sposoben očitanih dejanj. Dobil je leto in mesec zapora, ki pa ga nikoli ni odsedel zaradi zastaranja. Policija ga nikoli ni našla, mi pa zlahka, v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Policisti in tožilci so krivdo obesili Radetu Staniću, češ da je Petra skrival. Poldrugi mesec zapora je tudi res odsedel, čeprav nam je prav on povedal, da ga lahko najdemo doma ali na psihiatriji, in smo tudi ga. Torej njegov bes na pravno državo, izrazoslovje gor, izrazoslovje dol, ni ravno neutemeljen.

Koga toži več sodnikov Rade Stanić ni edini, ki mu dopisovanje s sodniki in tožilci dela težave. Boris Rančigaj se je s sodnimi mlini začel boriti daljnega leta 1979. Zatrdil nam je, da ta država ni pravna niti za vse bogate, kaj šele za siromake, kakršen je on. Začelo se je z nepomembnim delovnim sporom in ker ga sodišča niso znala hitro ter učinkovito končati, je postalo res kruto: »Nekateri sodniki so zlorabili svoj službeni položaj, da so zaščitili svoje kolege. Dokazal sem, da so v postopku zavestno uporabljali ponarejeno dokumentacijo oziroma zdravstvene dokumente tuje osebe. A ker vrana vrani ne izkljuje oči, teh svojih dokazov v treh desetletjih preprosto ne morem uporabiti, ker so sodniki zanje gluhi in slepi.«Ker sodniki niso znali rešiti preprostega delovnega spora, so se mu kajpak zamerili. Še bolj pa se je on zameril sodnikom, ko jim je sporočil, kaj si misli o njih: »Tožilstvo je sicer umaknilo obtožbo, ki jo je proti meni vložil užaljeni predsednik ljubljanskega višjega sodišča Jernej Potočar, obtožni predlog je dobilo moje pismo takrat sodniku Alešu Zalarju. V njem naj bi žalil še sodnike Gojka Jelenca, Aljošo Rupla, Gordano Ristin in Antona Pavlina. Preganja me tudi Margareta Lunder, ker da sem jo obrekoval. Sodnica višjega delovnega in socialnega sodišča Irena Kosmač Zupančič se je čutila užaljeno zaradi moje vloge na to sodišče. Tožila me je tudi tožilka Dragica Završnik, ki naj bi jo razžalil kot 'staro znanko iz enoumnega sistema'.« Trn v peti Rade Stanić vodi Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor, ki deluje osem let in ima nekaj tisoč članov, ki se borijo za varovanje temeljih človekovih pravic in svoboščin. Lotili so se že bank, zavarovalnic, odvetnikov, sodnikov, rubežnikov, vsem so trn v peti. Pred parlamentom so priredili nekaj protestov. Zdaj so, kaj hujšega, začeli brskati, koliko sodnikov dela in sodi brez pravosodnega izpita oziroma brez pravniškega državnega izpita. Dokazujejo, da večina sodnikov noče ali ne more dokazati svoje najvišje zahtevane stopnje profesionalnosti. Takim sodnikom pravijo pravosodni šušmarji, ki so krivi za največ nestrokovnosti, korupcije, goljufij… Rade Stanić: »Ni in ne more biti naključje, da so prav sodniki, ki me preganjajo na različnih stopnjah, na seznamu tistih, katerih strokovnost naše društvo preverja.« Foto: Thinkstock

F576

Rade Stanić je podvomil v poštenost in nepristranskost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Podlago za to je našel v pisnih javnih medijih in tudi na družbenih omrežjih, ki so bili precej polni z informacijo, ki se je nanašala na eno od podpredsednic Okrožnega sodišča v ljubljani, ki naj bi od kriminalne združbe "BALKANSKI  BOJEVNIK" prejela podkupnino v višini 20.000.000,00 EUR. V svoji 4. točki napadenega sklepa je Ikrono sodišče v Ljubljani to problematiko obravnavalo tako kot izhaja iz te točke, kakoe sledi: 

4. točka:

"Zapis Radeta Stanića "toženec se je zaradi arogantnega in enostranskega vedenja naslovnega sodišča bil prisiljen začasno izseliti iz območja RS....Okrožno sodišče je v javnosti popolnoma na slabem glasu in kot tao po mnenju toženca ni vredno nobenega zaupanja javnosti, kar izhaja tudi iz zadeve "BALKANSKI BOJEVNIK" iz katere ivira utemeljen sum, da je ena od podpredsednic navedenega sodišča od predstavnikov kriminalne zdržbe "BALKANSKI BOJEVNIK" celo prejela pokupnino v višini 20.000.000,00 EUR", zahteva sodno graj. Izjave so po oceni sodišča usmerene izključno v spodkopavanje ugleda sodišča, njegove avtoritete in zaupanja javnosti ter nimajo nobene zveze z uveljavljanjem katerekoli pravice Radeta Stanića v Postopku."

Vsebina 4. točke je vsebinsko nastala tako,  da je Okrožno sodišče v Ljubljani vse svoje navedbe iztrgalo iz konteksta vloge Radeta Stanić, ki ga je opremilo tudi s precejšnjo lažjo uradne osebe sodišča z imenom Dušana Bajc, ki je tako sestavila vsebino primerno za izrek denarne kazni Radetu Staniću. Pri tem je pomembno to, da Rade Stanić ni v tej smeri podal nobene izjave ki jo omenja Okrožno sodišče v Ljubljani ampak povzel pisanje kavnih medijev in objave na držbenih omrežjih, kar je pri njemu vzbidilo dvom v poštenost Okrožnega sodišča v Ljubljani in zaupanja javnosti vanj, ter ugled in nepristranskost ene od podpredsednic Okrožnega sodišča v Ljubljani, kar vse govori o utemeljenosti tistega kar je Rade Stanić napisal okrožnem sodišču v svoji vlogi.

Treba se je namreč vprašati koliko je nepristranska in poštena dodnica ki se obteži z podkupnino v višini 20.000.000,00 EUR, ki jo dobi od predstavnikov kriminalne zduržbe in koliko lahko tako sodišče v katerem taka sodnica opravlja sodniško službo ima ugleda in avtoritete v javnosti. 

Se nadaljuje ...

CZPNN

Namesto, da bi Okrožno sodišče v Ljubljani končno začelo delati na tem, da bi se odprl arhiv v katerem se hranijo spisi bivših kandidatov za PDI ozirom sedaj slovenskih sodnikov, je svoje delo (če se temu lahko sploh reče delo) obrnilo v povsem drugo smer, tako kot je to razvidno iz 2. točke obrazložitve njegovega sklepa, kakor sledi: 

2.  točka:

"Eno izmed glavnih načel, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), je prepoved zlorabe procesnih pravic. Zato si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (1. odstavek 11. člena ZPP). Če stranke z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vesnostjo ali poštenjem, zlorabijo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (2, odstavek 11. člena ZPP). Sodiše lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen fizični osebi do 1,300,00 EUR (2. odstavek 11. člena ZPP). Tako ravna sodišče v primerih zoper tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku (1 odstavek 109. člen ZPP)."

Svoje nakladanje je Okrožno sodišče nadaljevalo tudi v 3, točki obrazložitve svojega sklepa kakor sledi:

3. točka:

"Namen zgoraj citiranega 109. člena ZPP obvarovati zaupanje v sodstvo in zavarovati ugled ter avtoriteto sodišč kot tudi celotne sodne veje oblasti. Citirana določba ZPP tako omogoča obrambo ugleda oziroma avtoritete sodišč tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter posploševanjem, z vidika uporabe pravic, v konkretni zadevi nepotrebnimi napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje vzpostavljanja nezaupanja v delo sodiš. V sodni praksi je prejelo tudi s strani Ustavnega sodišča RS podprto sodišče, da je pri izbiri besed glede pravice stranke do izvajanja dopustno dopustno v pravnem sredstvu sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljaviti razloge, zaradi katerih je sodna odločba po mnenju stranke nezakonita. Vendar pa mora to storiti na dostojen način, ki nezmanjšuje ugleda in avtoritete sodišča ali celotnega sodstva. Kritiko izpodbijane odločitve je treba podati pravno argumentirano, spoštljivo, in dostojno. Svojega nestrinjanja z odločitvijo sodišča ni mogoče utemeljiti z negativnimi vrednostnimi ocenami ali zaničljivimi izrazi, ki zmanjšujejo ugled konkretnega sodišča in ugled celotne sodne veje oblasti. Stranka torej ni omejena pri navajanju vsebine, temveč pri načinu podajanja izjav, ki morajo v zvezi z relevantno vsebino pravnega sodstva. V luči povedanega je sodišče presojalo izjave v vlogi Radeta Stanića."

Na opisan način je Okrožno sodišče v Ljubljani uprizorilo vse potrebne okoliščin iz katerih izhaja, da se kljub temu, da v javnosti nima nobenega ugleda in avtoritete opira na 109. člen ZPP in sicer samo za to, da bi Radetu Staniću lahko izreklo denarno kazen in pri tem še vedno v javnosti ostalo brez kakršega koli avtoriteta in ugleda. Stvar je videti nekako tako kot, da bi okrutni morilec trdil, da je izvedel umor na posebej nežen način in se z posledicami svojega dejanja sploh nebi ukvarjal. 

Z drugimi besedami smo v konkretnem primeru priča situaciji, ko Okrožno sodiše v Ljubljani povsem zavestno zlorablja samo sebe in pri tem kot v javnosti povsem brez ugleda in avtoritete zlorablja 109. člen ZPP, na katerega se v temu primeru ne more sklicevati.

Se nadaljuje...

CZPNN 

Civilno zdrženje za pravičnost, napredek in nadzor iz Lesc (CZPNN) je v roke prejelo še en sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki kot taki pomeni še eno sramoto za gnilo in iztrošeno slovensko krivosodje, ki kot tako ni vredno da sploh obstaja.  V dispozitivu sklepa je zapisano OOkrožno sodišče v Ljubljani je sklenilo:

1. Rade Stanič se kaznuje z denarno kaznijo v višini 700,00 EUR.
2. Rade Stanić je dolžan v roku 30 dni plačati znesek 700,00 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 0110 0845  0001  191, sklic št. 008 0311 0007517.

Okrožno sodiše v Ljubljani je svoj sklep v delu ko gre za njegovo obrazložitev opremilo z 9-imi točkami, kakor sledi:

1. Rade Stanić je dne 20.02.2017 vložil vlogo "Zahteva za začasno prekinitev predmetnega pravdnega postoka" z žaljivo vsebino, v kateri očita sodišču, da je v javnosti popolnoma na slabem glasu in ni vredno zaupanja javnosti. Nadalje razpravljajoči sodnici na zaničevalen način z vlogo očita, da za opravljanje sodniške funkcije ni izpolnila potrebnih pogojev, da ni uspešno opravila pravosodnega izpita, oziroma je prejela potrdilo o tem kot darilo, ali ga kako srugače pridobila mimo pravil Zakona o pravniškem državnem izpitu. Rade Stanić dvomi v to, da gre za sodnico oziroma gre za pravosodnega goljufa, plagiatorja in sodnega šušmarja. 

S tem je CZPNN iz Lesc nadaljevalo v začetku leta 2008 začeto svojo trajno akcijo iskanja resnice o izobrazbi slovenskih sodnikov, ki jih dejansko javnost sumi, da so z Republiko Slovenijo sklenili nično delovno razmerje za to ker kot takratni kandidati za pravosodni izpit bodi si k opravljanju tega izpita nikoli pristopili in so potrdilo o uspešno opravljenemu pravosodnem izpitu prejeli kot darilo, Nadalje pa se jih sumi, da so goljufali pri pisnem delu pravosodnega izpita tako, da so jim pisno nalogo pisali drugi, ali pa do jo od drugih prepisali. Seveda če ta sum tudi drži, pa to pomeni, da takratni kandidati za pravosodni izpit (sedaj slovenski sodniki) pisnega dela pravosodnega izpita nikoli niso uspešno opravili in da kot taki nebi smeli pristopiti k opravljanju ustnega dela tega izpita, Če pa so vseeno pristopili k opravljanju ustnega dela tega izpita pa to pomeni, da izpita nuso uspešno opravili. Nadalje to pomeni, da so takratni kadidati za pravosodni izpit (sedaj slovenski sodniki) pri Sodnem svetu Republike Slovenije podtaknili napačno potrdilo o uspešno opravljenem pravosodnem izpitu in si na ta način prdobili "napotnico" ua Državni zbor RS v izvolitev v sodniško funkcijo, pa tega nebi smeli. V nadaljevanju to pomeni tudi, da so v Državnem zboru RS bili goljufivo izvoljeni v sodniško funkcijo, pa tega tudi nebi smeli. V nadaljevanju so kot taki kot je uvodom omenjeno z Republiko Slovenijo sklenili nično delovno razmere, nično pa za to, ker niso nikoli uspešno oprabili pravosodnega izpita, ki je eden iod ključnih pogojev, da je lahko nekdo izvoljen v sodniško funkcijo. 

Seveda, posledice vsega tega so za Republiko Slovenijo in za njen narod katastrofalne, saj javnost še vedno sumi, da v slovenskih sodiščih opravljajo sodniško funkcijo sodnika osebe, ki niso sodniki ampak nihov položaj utreza pravosodnim goljufom, plagiatorjem in sodnim šušmarjem.

Se nadaljuje.

CZPNN     

Pisali smo že o tem, da je Okrajno sodišče v Radovljici dne 29.11.2016 v svojih prostorih izvajalo trtjojavno dražbo, ki smo jo poimenovali kot "tretjo prodajo megle. Na tej javni dražbi so se prodajale nepremičnine last dolžnoika hiđa s pripadajočim zemljiščem in dve parceli, ki so pretžno kmetijsko zemljišče. Ta tretja javna dražba je potekala v korist sledečih vrlih in vsemogočnih upnikov: 

1. Okrajnega sodišča v Radovljici, zaradi terjetve v višini 1.402,00 EUR,
2. Okrožnega sodišča v Ljubljani, zaradi terjetve v višini 250,38 EUR,
3. ELEKRA GORENJSKE d.d., zaradi terjetve v višini 87,02 EUR,
4. VBS LEASING d.o.o., zaradi terjatve v višini 2,280,31 EUR, 
5. REPUBLIKE SLOVENIJE, zaradi terjetve v višini 187,26 EUR.
6. KOMUNALE RADOVLJICA d.o.o., zaradi terjetve v višini 1.421,44 EUR,
7. KOMUNALE RADOVLJICA d.o.o., zaradi terjetve v višini 1.325,73 EUR,
8. KOMUNALE RADOVLJICA d.o.o., zaradi terjtave v višini 1.004,28 EUR,
9. KOMUNALE RADOVLJICA d.o.o., zaradi terjetve v višini 709,06 EUR,
10. ZAVAROVALNICE TRIGLAV d.d., Miklošičeva cesta št. 19, Ljubljana zaradi terjatve v višini 4.612,62 EUR in
11. OKROŽNEGA SODIŠČA V KRANJU, zaradi terjatve v višini 417,29 EUR. 

Višina glvnic vseh terjtev je bila 13.696,99 EUR. Tako višino terjtev je Okrajno sodišče v Radovljici podbojilo s zakonskimi zamudnimi obrstmi tako, da so vse terjatve skupaj seaj znašale 27.393,98 EUR. Kose takem znesku terjetev prišteje še sodne stroške pa znesek skupnih terjetev postane okoli 35.000,00 EUR.

Za poplačilo slednjega znaska je Okrajno sodišče v Radovljici prodajalo doložnikovo premoženje, ki je bilo po cenitvi sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke vredno 210.000,00 EUR ali kar nekajkrat več kot je skupni znesek upniških terjatev.

Za razliko od prve in druge javne dražbe za prodajo dilžnikovega premoženja, ko na njih ni bilo nobenih kupcev, se je na tretji javni dražbi pojavil le eden sam kupec z imenom Zvonko Zoeč, ki je bil hkrati tudi nekakšen upnik. Imenovanega je javnost bolj poznala kot bivšega izvršitelja, ki je na območju Okrajnega sodišča v Radovljici pod krinko rubežev po uradni dolžnosti uničeval in kradel zasebno premoženje last slovenkih državljaniv. Imenovanega je javnost za to poimenovala tudi "Gorenjski pobesneli Max."

No kakorkoli že je "Gorenjski pobesneli Max" tokrat v tretjem poskusu prodaje megle imel dve svoji vlogi in sicer vlogo upnika in kupca dolžnikovega dela nepremičnin. postal kupec le te. Okrajno sodišče v Radovljici pa nesposobni nepremičninski trgovec, ki niti megle ni znalo prodati. Ne glede na to je Okrajno sodišče v Radovljici svojem bivšem izvršitelji ponudilo v nakup 1/2 dolžnikove parcele, ki med dolžnikom in solastnikom v naravi ni bila razdeljena, za to trdimo, da je radovljiško sodišče v resnici v tem primeru prodajalo meglo. Vrednost 1/2 parcele je bila  130,00 EUR, dana varščina zanjo pa je znašala 25,59 EUR.  Ker je šlo za nakup kmetijskega zemljišča je Zvonko Zorč (Gorensjki pobesneli Max) v roku 30 dni od tretje javne dražbe pri Upravni enoti v Radovljici vložil svoj predlog za odobritev pravnega posla in tudi od tega organa ta pravni posel dobil odobren.

Vse je teklo gladko kot po maslu.

Zgodba se je odvijala leta 2013, ko me je Okrožno sodišče v Kranju obsodilo skupaj na pet mesecev zapora. Takrat so mi očitali, da sem razžalil Ministrstvo za notranje zadeve RS, ker sem mu očital dokazane nepravilnosti (dva meseca zapora) in da sem obrekoval enega policista iz Prometne policijske postaje v Kranju (tri mesece zapora). Ta prometni policist me je tudi LAŽIRANO KAZENSKO OVADIL.

Sodišče mi je po glavni obravnavi po pošti poslalo končno pisno sodbo z petnajst dnevnim rokom za pritožbo. Pritožbo sem dokončal zadnji dan roka in ker nisem pritožbe na pošti oddal do 19:00 ure, sem se odpravil v Ljubljano na Vič, saj je tam pošta delala do polnoči oziroma do 24,00 ure. Zaradi varčevalnih ukrepov z elektriko so v okolici pošte pogasnili luči in za to ni bilo javne razsvetljave, pa tudi megleno vreme je bilo. To je tudi odločilno  prispevalo k temu, da nisem mogel najti poštne stavbe. Krožil sem in krožil v območju v katerem je bila poštna stavba, a jo na žalost nisem in nisem mogel najti. To je pomenilo, da ne bom mogel oddati pisma (pritožbe) do 24:00 ure in da bo s tem sodba postala pravnomočna ter, da me niti bog nebi mogel več rešiti pred prestajanjem zaporne kazni v trajanju petih mesecev zapora. Na enkrat sem skozi meglo zagledal stavbo pošte na Viču in se z avtomobilom zapeljal pred poštno stavbo.

Ko sem pogledal na uro je bilo 23.55 ura.

V pošti sta delala samo dva poštna okenčka, ki sta bila oba zabasana z strankam. Na obeh bančnih okenčkih so bili odvetniki, ki po nekem svojem pravilu za sodišča oddajajo pošto svojo pošto zadnji dan, uro in minuto pritožbenega roka. Spet je vse kazalo na to, da ne bom mogel v roku oddati pritožbe in da bo s tem sodba Okrožnega sodišča v Kranju postala izvršljiva. To je hkrati pomenilo, da me niti bog ne more rešiti pred zaporom v trajanju pet mesecev zapora.

Imel sem občutek, da so minute bile dolge kot eno leto.

Veno bolj me je grabila panika. V tej paniki sem na levem poštnem okenčku prosil odvetnike, da mi pomagajo tako, da mi nekdo moje pismo odda z svojo pošto in da tako oddam svojo pritožbo pravočasno. Na mojo prošnjo se je odzval neki gospod, po vsej verjetnosti je bil odvetnik. V mojih mislih mi je ostal samo njegov debeli vrat, ki mu med navadnimi državljani rečemo »svinjski vrat". Vzel je moje pismo v roke in si ga ogledal, na to pa mi ga je arogantno vrnil in mi rekel:

"To mene ne zanima !"

Obrnil sem se k vrsti pred drugim poštnim okenčkom. Tam je v vrsti stal neki moški suhe postave, ki zagotovo ni imel "svinjskega vratu." Jaz sem mu povedal, da je nevarno, da ne zamudim s pritožbo zoper sodbo. Hkrati sem ga prosil, da moje pisno odda skupaj s svojo pošto, če ne, pa sem gotov. Gospod, se je nasmehnil. Vzel je iz mojih rok moje pismo in ga s svojo pošto na poštnem okenčku oddal. Gospod je za mojo pošto plačal tudi poštnino, ki je od mene ni hotel imeti nazaj. Gospod mi je izročil poštno potrdilo o oddaji priporočene pisemske pošiljke.

V paniki sem se gospodu zahvali in zapustil prostore pošte na Viču v Ljubljani. Danes mi je neverjetno žal, da nisem gospoda vprašal niti za ime niti za priimek in tudi do danes nikoli nisem izvedel kdo je ta dobri človek, ki me je rešil prestajanja petih mesecev zapora. Namreč, ko sem doma pogledal na poštno potrdilo o oddaji pisemske priporočene pošiljke, sem ugotovil, da je bila moja pritožba oddana ob 23:59 uri, torej pravočasno.

O pritožbi je v pritožbenem postopku odločalo Višje sodišče v Ljubljani (tričlanski senat višjih sodnikov Milena JAZBEC-LAMUT, Marjeta ŠVAB-ŠIROK in Mitja ŠINKOVEC). Za kaznivo dejanje razžalitve Ministrstva za notranje zadeve RS so sodbo razveljavili in mi izrekli denarno kazen, ne pa dva meseca zapora kot je to bilo določeno v sodbi sodišča prve stopnje. Za kaznivo dejanje obrekovanja policista pa so v tem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavili in zadevo vrnili sodišču prve stopnje v novo odločanje. S svojo sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da mi je okrožna sodeča sodnica kršila moje človekove pravice, ena od takih kršitev, pa ja bila človekova pravica iz d.) točke Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) – neizvajanje dokazov. Denarno kazen v višini 1.000,00 EUR sedaj obročno odplačujem po 50,00 EUR na mesec. Do ponovnega odločanja o obrekovanju policista pa nikoli ni prišlo za to ker je policist končno prišel do tega, da ja lagal v sodnem postopku in je za to svoj predlog za kazenski pregon proti meni trajno umaknil.

In kdo pravi, da na svetu niso tudi dobri ljudje.      

V SLOVENSKEM SODSTVU SE NA RAČUN SLOVENSKEGA NARODA TRENUTNO PASE TOČNO 1000 SODNIKOV.... V kratkem bomo objavili podatke, ki se nanašajo na slovensko sodsvo. Namreč, zanimivo je, da se v tem gnilem in iztrošenem sodsvu v tem trenutku pase točno 1000 sodnikov in da je nekaj slovenskih sodišč v katerih delajo dva ali trije sodniki, ki skrbijo le za UDBO-KOMUNOSTIČNO pokrivanje terena.

DRŽAVNA ZGODOVINA DOLGA SKORAJ PETDESET MINUT Za javnost objavljamo videoposnetek dolg skoraj petdeset minut v katerega je vgrajena celotna zgodovina bivše skupne države SFRJ. Vse bi bilo lepo in prav, da v tej polomijadi ves čas nebi sodelovali tudi vrli Slovenci. https://www.youtube.com/watch?v=8h-t7zciigo

Za javnost ob javljamo videoposnetzek dolg skoraj petdeset minut v katerega je vgrajena c

https://www.youtube.com/watch?v=8h-t7zciigo

In kaj še reči ???

Sinoči smo poročačli o tem, da bo danes ob 9:00 uri na Okrajnem sodišču v Radovljici 3. javna dražba za prodajo 1/2 nepremičnin, ki so v lasti predsednika društva CZPNN. Javna dražba se je odvila tožno ob 9:01 uri. Na 3. javni dražbi so se prodajale sledeče nepremičnine. 

• parc. št. 258/1 k.o. 2163 Kamna Gorica (ID 27738661), do 1/2 last dolžnika (travnik 1523 m2, stanovanjska stavba 106 m2 in garaža 46 m2);
• parc. št. 256/1 k.o. 2163 Kamna Gorica (ID 254967), do 1/2 last dolžnika (travnik 362 m2);
• parc. št. 258/8 k.o. 2163 Kamna Gorica (ID 2941541), so 1/2 last dolžnika (travnik 185 m2).

Vse je kazalo na to, da na 3. javni dražbi ne bo nobenih kupcev, a se je vendarle pojavil eden od upnikov, ki je plačal varščino v višini 130,00 EUR. Tako je kupil parc. št. 258/8 k.o. 2163 Kamna Gorica (ID 2941541), so 1/2 last dolžnika (travnik 185 m2).  Ker je kupil le 1/2 te parcele v izmeri 92,5 m2, je sodišče prodalo meglo samo deloma. To pomeni tudi, da je bila za nepremičnine,

• parc. št. 258/1 k.o. 2163 Kamna Gorica (ID 27738661), do 1/2 last dolžnika (travnik 1523 m2, stanovanjska stavba 106 m2 in garaža 46 m2);
• parc. št. 256/1 k.o. 2163 Kamna Gorica (ID 254967), do 1/2 last dolžnika (travnik 362 m2);

izvršba ustavljena za to ker ni ni bilo kupcev.

Kdo je upnik Zvonko Zorč, ki si je z delnim nakupom megle (parcele v izmeti 92,5 m2) zabil v glavo, da je postal veleposestnik. 

Zvonko Zorč je bivši izvršitelj, ki ga javnost bolj pozna pod imenom "GORENJSKI POBESNELI MAX", ki stanuje na naslovu  Betonova ulica št. 22 v Kranju ki od dolžnika izterjuje svojo lažno terjatev v znesku 354,70 EUR, s stranskimi korstmi (s sodnimi stroški in obrastmi). Imenovani je dne 26.10.2001 okoli 9:00 ure na naslovu Lingartov trg št. 20, v Radovljici napadel poslovni prostor, v katerem sta poslovali dve dolžnikovi gospodarska družba s firmamo GS STANIĆ k.d., NEPREMIČNINE, GOSPODARSTVO IN TURIZEM in gospodarska družba s firmo GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o.. Navedenega dne okoli 9:00 ure je pred poslovni prostor obeh podjetij prišel z več policistov Policijske postaje v Radovljici in z več predstavnioov nevtralne javnosti, najel je tudi ključarja (strokovnjaka za nasilne vlome v zaklenjena vrata po uradni dolžnosti) iz Radovljice in v opravičeni odsotnosti ustanovitelh, lastnika in direktorja obeh gospodarskih držb vlomil v poslovni prostor, ga preiskal in  iz njega odtujil celotno poslovno dokumentacijo obeh podjetij, ki jo je naložil na tovorno vozilo in jo odpeljal neznano kam ter jo skril v enem od svojih mnogig skrivališč, ki jih je imel razposejane po celotnem območju Republike Slovenije. Med drugim je iz poslovnega prostora odtujil tudi železno blagajno težko okoli 700 kg, v kateri je poleg poslovne dokumentacije bil spravljen tudi denar last poslovnih strank obeh gospodarskih družb. 

Na to je na dvojih vratih poslovnega prostora zamenjal cilindrična vložka in poslovni prostor zaklenil s svojimi ključi ter, na za način za čas od dne 26.10.2001 od 13:00 ure pa do dne 21.12.2001 do 14:15 ure poslovodstvu obeh gospodarskih družb fizično preprečil dostop na njihovo delovno mesto, kar je imelo za posledico, da sta bili obe gospodarski družbi nasilno izbrisani iz Sodnega regostra pri Okrožnem sodišču v Kranju. 

Dvema podjetjema pa izvršitelj nikoli ni vrnil dela takrat protipravno odtujenega denarja v višini 4.000,00 EUR (v tolarjih)  in vsaj 50% poslovne dokumentacije last ene in druge gospodarske družbe. Deloma je tako stanje ugotovila Policijska uprava v Kranju in Okrožno državno tožilstvo v Kranju, ki sta s svojim delom zavlačevala toliko časa dokler za storjena kaniva dejanja takratnega izvršitelja Zvonka Zorča ni zastaral kazenski pregon. Slednje je hkrati tudi dokaz, da je nasilje nad obema gospodarskima družbama bilo načrtovano in izvršeno prav pri represivnih državnih organih Republike Slovenije, ki so za izvršitev takih zločinskih dejanj, najeli takratnega izvršitelja Zvonka Zorča iz Kranja, ki se je lahko iz ukradnega denarja last obeh gospodarskih družb tudi poplačal. 

Ne glede na to, pa je lahko Zvonko Zorč pri Okrajnem sodišču v Radovljici leta 2006 proti gospodarski družbi s firmo GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o. vložil svoj predloga za izvršbo s katerim je od navedene gospodarske družbe terjal svojo terjatev v znesku 354,70 EUR, s stranskimi koristmi. Po nasilnem izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra pti Okrožnem sodišču v Kranju, pa je Republika Slovenija njegovo terjatev prenesla na ustanovitelja, lastnika in direktorja te gospodarske družbe. Na to so se od leta 2006 dalje zvrstile kar tri javne dražbe za prodajo dolžnikovega premoženja kot je nevedeno uvosoma. Dve javni dražbi sta bili neuspešni ker ni bilo kupcev, na današnji tretjio javni dražbi, pa je bil kupec ravno inkriminirani bivši izvršitelj Zvonko Zorč, ki je z nakupom 1/2 parcele v izmeti 92,5 m2 po njegovem menju postal slovenski veleposestnik.  Hkrati je imenovani postal tudi na parceli solastnik z enim od članov dolžnikove družine za to, ker parcela v naravi ni bila razdeljena.

Ali bo tudi ostalo pri tej prodaji megle, pa se bo videlo v nadaljevanju.

DOLŽNIKOVA OPOZOIRILA NASLOVLJENA NA RADOVLJIŠKO SODIŠČE:    

Dolžnik je nasprotoval taki prodaji nepremičnine. Opozoril je na to:

- da predmet prodaje ni jasen,

- da nepremičnina v naravi ni  razdeljena, 

- da sodišče solastniku nepremičnine do 1/2, ki ni dolžnik, z tako javno dražbo eklatantno krši človekovo pravico do mirnega užitka lastnine in posesti, 

- da take nepremičnine ni mogoče v takem stanju prodati,

- da sodišče dolžnika na ta način sili v postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

NASPROTOVANJE ZNIŽANJU CENE ZA PREDMET PRODAJE ZA 50%:

Dolžnik je nassprotoval tudi znižanju cene za predmet prodaje za 50%. Opzoril je na to, da po veljavni slovenski Urstavi in po mednarosnih predpisih ni mogoče oškodovati lastnike nepremičnin samovoljno ali arbitratno, tako da se brez obrazložitve, brez globlje analize in širše obrazložitve s strani sodišča zniža cena za nepremičnino kar za 50% od njene polne cene. 

POJASNILO SODIŠČA:

Na vse te kritike dolžnika je sodišče dolžniku ponudilo svoje sledeče pojasnilo:

da je glede prodaje sokatnega delaža v obravnavani zadevi že večkrat zavzelo svoje stališče, ki je bilo potrjeno tudi na višji inštanci, namreč, da je solastni delež lahko predmet pravnega prometa in s tem tudi prodaje na javni dražbi.

REAKCIJA DOLŽNIKA NASLOVLJENA NA SODIŠČE:   

"Dolžnik meni, da je ravno v naših najvišjih sodnih inštitucijah problem, prvo sodišče po navodilu višjih sodnih institucij zgolj izvaja neko obliko  kriminalitete, v katero sodijo slovenska višja sodišča, pa tudi Vrhovno sodišče Republike Slovneije z Maslešo na čelu. Ravno oni so pripeljali Slovenijo do tega, da je Evropska prvakinja v kršenju človekovih pravic. Slovi po tem, to vi dobro veste."

 Se nadaljuje....

CZPNN          

Javnost obveščamo, da bo jutri, dne 29.11.2016 ob 9:00 uri Okrajno sodišče v Radovljici na 3. javni dražbi prodajalo 1/2 stanovanjske hiše, ki je še vedno v lasti predsednika društva Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor iz Lesc (CZPNN). Kar je posebej zanimivo je to, da bo radovljiško sodišče opravilo prodajo 1/2 v naravi ne razdeljene stanovanjske hiše, ki jo resna pravna država praviloma kot tako kot je ne prodaja za to, ker ni jasen predmet prodaje te nepremičnine.

Nič za to, bo sodišče to počelo že tretjič in sicer tako, da bo nategovalo morebitne kupce, ki bi se utegnili pojaviti na tej javni dražbi. 

Zakaj jih bo radovljiško sodišče nategovalo ?

Nategovalo jih bo za to ker jim bo prodajalo "mačka v žaklju" in jim kot kupnino pobralo več kot 50.000,00 EUR, pri čemer kupci ne bodo vedeli, da kupujejo meglo. Stvar je videti nekako takole kot da bi pol žaklja peska in pol pšenice propdajali kot en žakelj pšenice. 

Tako bo radovljiško sodišče če ne ravno kršilo, pa bo vsaj poskušalo prekršiti človekovo pravico do mirnega uživanja lastnine in posesti, ki jo ima solastnik na tem predmetu prodaje, saj je solastnik nepremičnine v resnici lastnik vsakega drugega cegla v steni. Torej, imamo opravka z sodiščem, ki bo povsem zavestno in eklatantno prekršilo človekovo pravico solastnjika, ki ni niti komu kaj dolžan niti stranka v izvršilnem postioku. V isti sapi, pa se radovljiško sopdišče razglaša za organizacijo, ki skrbi za zaupanje državljanov v pravosodje in tako odločilno prispeva k (ne)pravnosti Republike Slovenije kot države, ki je že tako popljuvana, da se kar cedi z nje. Konec koncev Slovenija že dlje časa v očeh svetovne javnosti slovi kot Evropska prvakinja v kršenju človekovih pravic na en milojon prebivalcev.

Drugi absurd v tej zadevi je ta, da je sodišče v zadevi angažiralo sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke, ki je izdelal  svoje menje v katerem je menil, da je predmet prodaje (1/2 stanovanjske hiše) vrden dobrih 100.000,00 EUR. Tako mnenje v končni fazi plača dolžnik. Na drugi javni dražbi, pa je radovljiško sodišče predmet prodaje prodajalo pol ceneje. Tako svojo samovoljo bo isto sodišče ponovilo tudi na jutrišnji 3. javni dražbi.

Za to se vsak, ki ima vsaj malo zdrave pameti lahko vpraša: Kdo je radovljiškem sodišču dovilil prodajati nepremično premoženje last državljana Republike Slovenije za 50% manj od ocenjene vrednosti? Ne glede na izid jutrišnje prodaje megle, pa bo zadeva v končni fazi romala na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki bo moralo to krajo premoženja tudi pretehtati in o njej odločiti.

Če imate čas, se jutri udeležite prodaje megle, ki bo na Okrajnem sodišču v Radovljici, Gorenjska cesta št. 15, SI-4240 Radovljica, v sovi št. 12, v I. nadstropju ki bo ob 9:00 uri. 

Lepo pozdravljeni !   

Poročali smo že v naših dveh javnih objavah z naslovom »PREKMURSKI DEČEK HOČE DOMOV št. 1«  in »PREKMURSKI DEČEK HOČE DOMOV št. 2«, sedaj Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor po svoji obdelavi številnih podatkov in dokumentov objavlja tudi svoj tretji članek na to temo pod naslovom »PREKMURSKI DEČEK HOČE DOMOV št. 3«. Za osvežitev zgodovine tega zločina izvršenega nad mladoletnim otrokom pa še enkrat pišemo, da je za ta zločin bila podlaga odločba Centra za socialno delo v Murski Soboti (CSD MS) št. 12031-13/2013-35, z dne 01.04.2015 katero delno objavljamo in sicer samo njen dispozitiv, kakor sledi:

UVOD V ODLOČBO CSD MS:

ODLOČBA

1. Mld. T.M.K. rojen xx xx xxxx, s stalnim prebivališčem xxxxxxxxxx 9000 Murska Sobota, se odvzame materi xxxxx xxxxx roj. xx xx xxxx in očeti M.K. roj. xx xx xxxx, oba s stalnim prebivališčem xxxxxxxx 9000 Murska Sobota ter se namesti v rejniško družino.

2. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

3. V.H. in M.K. sta zavezana v roku 10 dni od vročitve odločbe predati mld. T. M. K. strokovnim delavcem Centra za socialno delo Murska Sobota.

4. v kolikor zavezanca prostovoljno ne bosta izpolnila obveznosti, kot izhaja iz prejšnjega odstavka, se odločitev, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe izvrši z neposredno prisilno prisilitvijo zavezancev, tekom poslovnega časa Centra za socialno delo Murska Sobota, na kraju stalnega bivališča mld. T. M. K., v prostorih šole v katero je vključen, oziroma z neposredno fizično prisilitvijo oseb, pri katerih bo najden, na kateremkoli kraju se bo nahajal.

5. Stroški izvedenke Teodore PEČARIČ JAGER, Dupleška cesta 40, 2000 Maribor, se določijo v skupnem znesku 1.435,03 EUR (z besedo: tisoč štiristo petintrideset evrov in tri cente), od katerega odpade na kilometrino 11,33 EUR (z besedo: enajst evrov in triintrideset centov), za pot na CSD MS 30,00 EUR (z besedo: trideset evrov), za prisotnost na obravnavi brez pričanja 20,00 EUR (z besedo: dvajset evrov), za ustno podajanje mnenja 70,00 EUR (z besedo: sedemdeset evrov), ter na nagrado za izvedensko delo 1.211,70 EUR (z besedo: tisoč dvesto enajst evrov in sedemdeset centov), in jih trpi Center za socialno delo Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota, zastopan po direktorici, mag. Nataši MEOLIČ. 

Temu dispozitivu navedene odločbe je sledila še obrazložitev, ki je bila napisana na 31 gosto tipkanih strani, kaj pa je v obrazložitvi zapisano, pa bo stvar obdelave njene vsebine pri drugih organih kot so med drugim tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice in organi OZN, seveda če bo to potrebno.

Kar zadeva uvodoma omenjeno odločbo je mogoče posebej pomembno le to, da je vsebina njene obrazložitve precej zlagana in plod zbiranja obvestil in podatkov od prej angažiranih oseb, ki praviloma z konkretnim problemom nimajo nobene zveze (razne v naprej najete osebe, daljši sorodniki, sosedje …..) Prav tako je morebiti pomembno tudi to, da sta odločbo podpisali pravnica Lila OVSENJAK, univ. dipl. prav., ki jo je tudi pripravila in direktorica mag. Nataša MEOLIC univ. dipl. soc., obe iz CSD MS. In da je tako odločbo fizično (nasilno) realizirala uradna oseba CSD MS z imenom Damir KOTNIK.

Ob pregledu razpoložljive dokumentacije, je že prvi na pogled bilo očitno, da je CSD MS z uvodoma navedeno odločbo in z fizično ugrabitvijo »prekmurskega dečka« ter, z njegovo ločitvijo od obeh njegovih staršev prekršil 1. točko 9. člena Konvencija OZN o pravici otroka, ki v svoji vsebini določa - citat:

»Države pogodbenice jamčijo, da otrok ne bo proti volji staršev ločen od njih, razen če v skladu z veljavnim zakonom in postopki pristojne oblasti v sodnem postopku odločijo, da je takšna ločitev nujna za otrokovo korist. Takšna odločitev je lahko v določenem primeru, kot je zloraba ali zanemarjanje otroka s strani staršev ali ko starša živita ločeno in je potrebno odločiti o otrokovem  prebivališču, neizogibna.«

Ker o odvzemu »prekmurskega dečka« ni bilo odločeno v skladu z veljavnim zakonom in postopki pristojne oblasti v sodnem postopku, ni bilo ugotovljeno, da je takšna ločitev otroka od staršev nujna za otrokovo korist. Prav tako iz razpoložljive dokumentacije ni razvidno, da je v konkretnem primeru šlo za zlorabo otroka ali za njegovo zanemarjanje z strani njegovih dveh staršev, ker starša »prekmurskega dečka« živita skupaj (torej ne živita ločeno) ni bilo neizogibne potrebe odločiti o otrokovem prebivališču.

Ugotovili smo tudi, da je bila prekršena tudi 2. točka 9. člena Konvencije OZN, ki se glasi – citat:

»V kateremkoli postopku v skladu s 1. točko tega člena imajo vse prizadete stranke možnost sodelovati v postopku in izraziti svoja mnenja.«

V postopku staršema »prekmurskega dečka« za to ker ni šlo za sodni postopek, ni bila dana relevantna možnost (pravica) sodelovanja v postopku in izražanje njunega menja o predmetu postopka. Pri tem je potrebno ločiti upravni postopek od sodnega postopka.

Ugotovili smo tudi, da je bila kršena tudi 3. točka 9. člena Konvencije OZN, ki se glasi:

» Države pogodbenice spoštujejo pravico otroka, ki je ločen od enega ali od obeh staršev, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi."

Ugotovili smo tudi tako v tem konkretnem primeru kot v večini drugih temu podobnih primerov, da Republika Slovenija (država pogodbenica) ne spoštuje pravico otroka, ki je ločen od enega ali obeh staršev. To izhaja iz dejstva, da v konkretnem primeru dvema staršema »prekmurskega dečka« ni pravilno zagotovljena njuna pravica, do rednega vzdrževanja osebnih stikov in potrebne zveze z ugrabljenim otrokom.

Pri tem pa niso podani nobeni pogoji, da bi se taki stiki lahko ocenili, da so v nasprotju z otrokovimi koristmi.

Slednje izhaja iz dejstva, da so staršema odobreni neposredni stiki z »prekmurskim dečkom« (njunim ugrabljenim sinom) enkrat mesečno ali enkrat tedensko.

Fizična izvedba stikov, pa poteka tako, da so stiki (obiski) matere in očeta pri njunem sinu z strani predstavnikov CSD MS neposredno nadzorovani, pri tem pa ne gre za to, da bi staršema bila bodi si omejena ali celo odvzeta njuna roditeljska funkcija ali pravica. Ugotavljamo tudi kršitev v tem, da so roditeljski stiki z ugrabljenim otrokom strogo omejeni na določen čas (na primer na eno uro), za kar ni nobene potrebe in se taki stiki (obiski) lahko primerjajo z obiski svojcev v priporu kot eni od najbolj strogih oblik zapora. Tako izvajanje stokov med otroki in njihovimi roditelji, pa imajo za posledico postopno a zanesljivo odtujevanje kar ne sodni niti v primere, ko gre za rejništvo niti v primere, ko gre za posvojitev otrok. 

KRŠITVE NA RAČUN OTROKOVEGA PSIHIČNEGA ZDRAVJA

Iz obdelave številnih podatkov in dokumentov ugotavljamo tudi, da se v ujetništvu otroku dela škoda na njegovi mladi in občutljivo osebnosti tako, da se ga bodi si z strani rejnikov a z strani uradnih oseb CSD MS sili, da mora rejnico razumeti kot »svojo mamo«. Do te nepravilnosti prihaja zaradi arbitrarnega ali samovoljnega odločanja bodi si rejnika ali uradnih oseb pristojnega CSD MS. S tem je brez dvoma kršena otrokova pravica do zdravega razvoja njegove osebnosti, saj se na ta način otroku vsiljuje prepričanje, da ima dve mami svojo biološko mater in neko drugo mater. V takih primerih pa lahko govorimo o posledici v obliki razcepljanja otrokove osebnosti (dvojna osebnost), ki pozneje v njegovem življenju povzroča še kako težke travme in probleme, ki utegnejo škodovati otroku v njegovem življenju, ko bo polnoleten.

Vse te okoliščine pa, brez dvoma kažejo na to, da je »prekmurski deček« v reji izpostavljen neverjetnem eksperimentiranju, ki ga nad njim vršijo z ene strani čudni rejniki, z druge strani pa slabo ali komaj šolane uradne osebe centrov za socialno delo, ki staršem s fizično silo ali z prekoračenimi pooblastili omejujejo ali celo izničujejo možnosti za izvajanje kakršnekoli roditeljske pravice v okvirju roditeljske funkcije.   

O tem problemu bo CZPNN v naslednjih dneh obvestilo Organizacijo združenih narodov (OZN) in glede na široko problematiko s tega področja prosilo, da se nad slovenskimi CSD opravi mednarodni nadzor z namenom ugotavljanja spoštovanja pravice otroka v skladu z Konvencijo OZN.

CZPNN  

Po glavni javni sodni obravnavi, ki se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani zažala 18.07.2011 in končala dne 09.09.2016 sodeč, cena dobrega imana in časti ter, avtoritete slovenskih sodnikov strmo pada. Slednje potrjujje javno manje o njih, še posbej ko gre za višje in vrhovne sodnike vključno z predsednikom Vrhovnega sodišča RS vrlega Branka Masleša. Predsedniku društva CZPNN so na navedenm sodišču več kot pet let sodili zaradi treh kaznivih dejanj razžalitve po 1. odstavku 158. čelna KZ-1 v zvezi z 2. odstavkom 168. čelna KZ-1. Njegova krivda je bila le to, da je zaradi nesmiselenega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani trem njegovim sodnikom z imeni:

- Milena JAZBEC-LAMUT,

- Marjeta ŠBAB-ŠIROK in

- Mitja ŠINKOVEC,

dne 15.04.2011 napisal pismo in jih dokaj ostro kritiziral. To je zadostovalo za to, da so slovenski sodniki, državni tožilci in slovenska policija več kot pet let predsednika društva CZPNN  preganjali kot steklega psa. Po divjem in nečloveškem pregonu trajajočem več kot 5 let, je sodeča sodnica-posameznica mag. Ana Testen le izdala zapisnik o galvni obravnavi z dne 09.09.2016 in v njemu kot njegov sestavni del neobrazloženo sodbo "v imenu ljudstva" v kateri je predsesniku CZPNN izrekla denarno kazen v višini 1.400,00 EUR. Če to denarno kazen podelimo na tri dela (tri višja sodnika) domimo za vsakega sodnika posebej znesek 466,6666666 EUR. Tolika naj bi bila cena za dobro ime in čast ter avtoriteto vsakega višjega sodnika posebej, ki so v predmetnem kazenskem postopku nastopali ko razžaljenci oziroma oškovovanci, s tem ko naj bi jim predsednik društva CZPNN napisal pismo in v njemu med drugim v treh alinejah sledeče kritike:

".....da se delate norca iz mene kot nekakšnega obdolženca ter, da za tako delo dobivate plače iz davkoplačevalskega denarja..."

"..... da obstaja utemljen sum, da nimate pravniškega državnega izpira, ali pa ste ga pridobili v nasprotju z določili Zakona o pravniškem državnem izpitu..." in

"..... da zlorabljate kazensko zakonodajo kot zločinsko sredsvo za zatiranje slovenskega naroda, kar se da enačiti s fašistično teorijo o zatiranju ljudstva...."

To pomeni, da si nikoli ne smete vsaditi v svojo galvo, da se slovenski sodniki iz vas delajo norca, še manj pa, da za tako delo prjemajo plače iz davkoplačevalskega denarja. Še manj pa smete posumiti o tem, da nimajo pravniškega državnega izpita ali pa da so ta izpit pridobili na nezakonit način. Če še kako boste doživljali, da slovenski sodniki kazensko pravo zlorabljajo kot zločinsko sredsvo za zatiranje slovenskega naroda in, če se vam bo ša kako zdelo, da se tako posebnost slovenskih spdnikov, da enačiti s fašistično teorijo o zatiranju ljudstva, pa bodite raje tiho in si le mislite svoje. 

Kakorkoli že, če vaa dobro ime in čast ter avtoriteta slovenskega sodnika stane 466,66 EUR, pa računajte, da je prodana in pod vsako razumno ceno, ki bo v bodoče še nižja. Če ne boste imeli 1.400,00 EUR in če ne boste za to plačali te cene, pa bo cena drugačna. To vas bo stalo 35 dni strogega zapora, ki ga boste od prvega do zadnjega dneva prestajali na zaprtem oddelku. 

In kaj si bomo po taki torturi mislili o slovenskih sodnikih, pa ni težko uganiti.   

CZPNN  

Sodnica v navzočnosti ODT in nenavzočnosti obdolženca razglasi naslednjo sodbo:

SODBA

V IMENU LJUDSTVA

I.                  Obdolženi Rade Stanić,

je kriv,

da je druge razžalil, s tem, da je

v pismih, ki nosijo datum 15.04.2011, na pošto pa so bila oddana dne 18.04.2011 v Lescah, ki jih je poslal na Višje sodišče v Ljubljani in jih naslovil na višje sodnike Mileno Jazbec-Lamut, Marjeto Švab-Širok in Mitjo Šinkovca, ki so kot uradne osebe izdale sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kr 17784/2010, z dne 15.3.2011 in se nanašajo na jazensko zadevo Okrajnega sodišča v Škofja Loki opr. št. I K 17784/2010, med drugim navedel:

-         »da obstaja utemeljen sum, da nimate pravniškega državnega izpita, ali pa ste ga pridobili v nasprotju z določili Zakona o pravniškem državnem izpitu,« in

-         »da zlorabljate kazensko zakonodajo kot zločinsko sredstvo za zatiranje slovenskega naroda, kar se da enačiti s fašistično teorijo o zatiranju ljudstva«,

s tem pa višje sodnike Mileno Jazbec-Lamut, Marjeto Švab-Širok in Mitjo Šinkovca, razžalil.

S tem je storil tri kazniva dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1.

Na podlagi prvega odstavka 158. člena KZ-1 se obdolžencu izreče

denarna kazen

v kateri se mu na podlagi 47. člena KZ-1B določi kazen, za kaznivo dejanje

-         na škodo oškodovanke Milene Jazbec-Lamut

     25. (petindvajset) dnevnih zneskov;

-         na škodo oškodovanke Marjete Švab-Širok

     25. (petindvajset) dnevnih zneskov;

-         na škodo oškodovanca Mitje Šinkovca

         25. (petindvajset) dnevnih zneskov;

na kar se mu na podlagi prvega odstavka in 5. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1B določi

enotna kazen

70 (sedemdeset) dnevnih zneskov

po 20,00 EUR

to je 1.400,00 EUR

(tisoč štiristo) EUR,

ki jo je obdolženec dolžan plačati v roku 3 (treh) mesecev po pravnomočnosti sodbe; če se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta 2 (dva) dnevna zneska denarne kazni (40,00 EUR) določilo 1 dan zapora

II.     Na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 se obdolženemu v primeru izvršitve denarne kazni z določitvijo zapora (prvi in drugi odstavek 87. člena KZ-1) v določeno zaporno kazen všteje pripor od dne 7. 4. 2016 od 18:25 ure do 15. 4. 2016 do 13:20 ure.

III.    Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je obdolženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92- člena ZKP in sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

Sodnica na kratko obrazloži sodbo.

Sodnica pouči opravičence do pritožbe, da morajo pritožbo napovedati, in sicer jo lahko napovejo takoj oziroma najkasneje v roku osmih dni od razglasitve sodbe. Sodnica upravičence pouči, da bo v primeru, če pritožbe ne bodo napovedali v zakonskem roku, štelo, da so se odpovedali pravici do pritožbe.

Končano ob 10.54 uri.

       Zapisnikarica:                                            

      Nina MIKLAVŽIČ                                          

       Okrajna sodnica:

     mag. Ana TESTEN 

PRIPIS: 

ta javno objavljena neobrazložena sodba je primer eklatantnega kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin obdolženca, ki mu jih jamčita Ustava Republike Slovneije in Evropska konvencija o varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin (EKČP).

Pritožba zoper to sodbo bo v zakonskem roku (do 20.09.2016) primerno napovedana.

Temu bo sledielo:

• pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki bo vložena pri enem od slovenskih višjih sodišč, (ne pa pri Višjem sodišču v Ljubljani),
  
• zahteva za varsvo zakonitosti, ki bo vložena pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije,
• Ustavna pritožba,ki bo vložena pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije, 
• Pritožba zaradi kršenja človekovih pravic, ki bo vložena pri Evropskem sodišču za človekove pravice.
• Tožba proti Republiki Sloveniji zaradi pretiranega ukrepa - nepotrebne odreditve osemdnevnega pripora.   

CZPNN

SODEČA SODNICA ZNOVA Z SVOJO BOLNO DOMIŠLJIJO

V INCIDENTU Z JAVNOSTJO

LJUBLJANA dne 09.09.2016: Kot je že bilo predhodno napovedano bi se včeraj dne 09.09.2016 ob 9:00 uri na Okrajnem sodišču v Ljubljani morala proti Radetu Staniću začeti sodna javna glavna obravnava. Pred to javno glavno sodno obravnavo je še enkrat bila problem javnost, ki se jo sodeča sodnica boji kot hudič križa. Javne sodne obravnave se je nameravalo udeležiti več predstavnikov javnosti, ki so čakali pred vhodom v sodno stavno Okrajnega sodišča v Ljubljani, Mali trg št. 6 v Ljubljani. Med Radetom Stanićem in sodečo okrajno sodnico je prišlo do pogajanja o številu udeležencev javnosti, ki bi sodelovali na sodni javni glavni obravnavi. Med sodnico in Radetom Stanićem sta v tem pogajanju posredovala dva sodna varnostnika.

Sodna varnostnika sta najprej trdila, da je sodeča sodnica odredila, da se sodne javne glavne obravnave lahko udeležijo 12 ali 13 predstavnikov javnosti. Za to je Stanić od varnostnikov zahteval, da naj se sodnica precizira število predstavnikov javnosti tako, da se izjasni ali se lahko obravnave udeleži 11 predstavnikov javnosti, ali njih 12. Vmes je pred sodišče prišlo še nekaj predstavnikov javnosti tako da jih je bilo skupaj 15. Na to je sodeča sodnica mag. Ana Testen preko dveh varnostnikov sporočila, da se lahko glavne javne obravnave udeleži 15 predstavnikov javnosti in Rade Stanić, torej skupaj 16 oseb. Čeprav je javna obravnava že zamujala, je vse kazalo na to da bo do obravnave prišlo in da bo na njej sodelovalo 15 predstavnikov javnosti.

PRVI INCIDENT SODEČE SODNICE Z JAVNOSTJO

Ko so dva varnostnika začela predstavnike javnosti spuščati v sodno stavbo in opravljati svoje varnostne preglede posameznikov, je kot strela iz jasnega udaril nov incident. Eden od varnostnikov je enega od predstavnikov javnosti obdolžil, da ga je žalil. Do žalitve sodnega varnostnika naj bi prišlo po javni glavni obravnavi, ki je bila opravljena dne 17.06.2016 in sicer tako, da naj bi se predstavnik javnosti eno uro po tej javni glavni obravnavi vrnil pred sodno stavbo in varnostniku kazal prst sredinec na svoji roki (ali FAKIČA kot se to reče med preprostimi ljudmi), za to varnostnik predstavniku javnosti ni dovolil vstopiti v sodno stavo z namenom, da bi lahko prisostvoval na javni sodni glavni obravnavi. Slednje je varnostnik pogojeval s tem, da mu predstavnik javnosti izroči svojo osebno izkaznico, ki na bi mu jo  vrnil po koncu javne glavne obravnave. Tako zahtevo sodnega varnostnika je predstavnik javnosti zavrnil, za to mu ni bil dovoljen vstop v sodno stavbo oziroma v sodno dvorano, da bi lahko sodeloval na glavni sodni obravnavi kot javnost.

PRAVILO CZPNN IN ODLIČNA MEDSEBOJNA SOLIDARNOST MED PREDSTAVNIKI JAVNOSTI

Ker ima društvo CZPNN svoje pravilo, da lahko na javnih glavnih obravnavah sodeluje celotna zainteresirana javnost, ki se je zbrala pred sodno stavbo ali pa nihče, se je med predstavniki javnosti sprožila solidarnost. Vsi predstavniki javnosti, ki so bili v sodni stavbi, so se umaknili pred sodno poslopje. Predstavniki javnosti so večkrat ponovili svoje stališče, da se lahko vsi udeležijo javne glavne obravnave ali pa nobeden. To pravilo je bilo uvedeno za to ker veljavna zakonodaja v nobenem svojem delu ne omejuje javnosti ampak govori le o javnosti kot taki.

DRUGI INCIDENT SODEČE SODNICE Z JAVNOSAT

Ker je varnostnik z svojo lažno obdolžitvijo enega od predstavnikov javnosti v skupini povzročil precejšnje negodovanje, je reagiral predstavnik javnosti Ladislav TROHA tako, da je oba varnostnika zaradi lažne obdolžitve nenasilno kritiziral. O tem sta varnostnika obvestila sodečo sodnico, ta pa je takoj za tem celotni javnosti prepovedala pristopiti na sodno javno glavno obravnavo, da ni lahko kot javnost javno sodno obravnavo poslušala. O takem ukrepu sodeče sodnice sta sodna varnostnika obvestila Radeta Stanića.

Bilo je več kot očitno, da se je sodeča sodnica mag. Ana TESTEN z dvema sodnima varnostnikoma do potankosti zmenila za izpeljavo obeh incidentov. Imenovana je varnostnikom dala tudi vsa potrebna navodila kako naj incidenta izpeljeta. Namen njene take avanture je bil, da proti Radetu Staniću izvede javno glavno obravnavo na kateri nebi bila prisotna javnost in da ga oškoduje z nepoštenim sojenjem.

STANIĆ ODKLONIL SODELOVANJE NA JAVNI SODNI OBRAVNAVI

NA KATERI NI BILO JAVNOSTI

Glede na opisano, je pred sodno stavbo prišlo do negotovosti o tem ali javna sodna obravnava sploh bo ali pa je no bo. Eden od sodnih varnostnikov je vsaj dvakrat obvestil Radeta Stanića, da glavna javna obravnava od 9:00 ure poteka.

Za to je Rade Stanić v razpravno dvorano odšel kar sam. V precej živčnem vzdušju je Rade Stanić sodečo sodnico seznanil  s tem, da na javni glavni obravnavi na kateri javnost ni prisotna ne bo podal svojega dodatnega zagovora in da na taki javni glavni obravnavi (ki je tajna) ne bo sodeloval. Sodeča sodnica je delovala vidno utrujena, kar Rade Stanić razume, da se je precej utrudila s tem, da je režirala dva incidenta z javnostjo, da bi se javnosti rešila in z Stanićem obračunala tako, da tega javnost nebi niti videla niti slišala.

Sodeča sodnica je na glavni obravnavi Radetu Staniću lažno zatrjevala, kako ona nima z sodnimi varnostniki nič skupnega, da oni svojo službo opravljajo profesionalno in neodvisno, kar se povsem ujema z njeno udeležbo pri skupnem kovanju dveh incidentov, z edinim namenom, da se naredijo razlogi za izločitev javnosti z glavne sodne obravnave in da tako Radetu Staniću sodi na tajni sodni obravnavi.

NOV TRETJI INCIDENT SODNICE, TOKRAT Z RADETOM STANIĆEM

Na glavni obravnavi (ki jo v resnici ni bilo) je sodeča sodnica poskušala Radetu Staniću vročiti sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je to vrhovno sodišče negativno odločilo o zahtevi Radeta Stanića za izločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani iz predmetnega kazenskega postopka.

Rade Stanič je tako prisilno vročitev pošte odločno zavrnil.

Zahteval je, da se mu pošta vroči priporočeno po običajni pošti. Tej njegovi zahtevi pa je nasprotovala sodeča sodnica in svoje odklonilno stališče opravičevala z stroški, ki za tako vročitev znašajo okoli 1,50 EUR.

Na to ji je Rade Stanić razložil, da je s svojim delom v predmetnem postopku povzročila več ko 10.000,00 EUR nepotrebnih stroškov, da je te stroške povzročila z nepotrebno izdajo tiralice za Stanićem, z policijsko gonjo proti njemu tako po Sloveniji kot po državah bivše Jugoslavije tako, da je povsem nepotrebna iskalna akcija za njim segla do Interpola v Beogradu in celo vrsto drugih stroškov kot so nepotrebna dodelitev odvetnika po uradni dolžnosti za čas njegovega pripora in imenovanje dveh povsem nepotrebnih sodnih izvedencev psihiatra in internista, ter drugih stroškov nepotrebnih stroškov.

Na koncu je Rade Stanić sodeči sodnici predlagal, da založi 1,50 EUR kot stroške za sodno pošiljko, kar je sodeča sodnica zavrnila.

Na to je Rade STANIĆ protestno zapustil razpravno dvorano.

TRENUTNO STANJE PREMDETNEGA KAZENSKEGA POSTOPKA

Glede na incidente, ki so se dne 09.09.2016 zgodili namesto sodne javne glavne obravnave, je stanje v predmetnem kazenskem postopku skrajnje negotovo. Namreč, ustvarjeni so vsi potrebni pogoji za arbitrarno in samovoljno odločanje sodeče sodnice. To pomeni, da sodeča     sodnica (če si bo to upala) lahko sama – brez javnosti opravi sodno javno glavno obravnavo do konca, ne da bi Rade Stanić podal svoj dopolnilni zagovor in ne da bi sodeloval pri odločanju o številih dokaznih predlogih, ki jih je v teku sodenga postopka pri sodišču vložil za svojo obrambo.

To pomeni, da lahko vrla sodeča sodnica bodi si arbitrarno ali samovoljno proti Radetu Staniću brez sodne javne glavne obravnave izda končno sodbo.

Kaj se bo iz tega izcimilo, pa se bo pokazalo v nadaljevanju.

O LAŽEH SODEČE SODNICE IN SODNIH VARNOSTNIKOV

Da sodeča sodnica in sodni varnostniki lažejo, o tem, da naj bi eden od predstavnikov javnosti enem od sodnih varnostnikov »KAZAL FAKIČA«, pa zgovorno pove dejstvo, da se je dne 17.06.2016 po sodni glavni javni obravnavi (ki jo ni bilo) javnost odpravila na POLICIJSKO POSTAKO LJUBLJANA-CENTER V LJUBLJANI, da bi proti sodeči sodnici podali svojo skupinsko ovadbo zaradi tega ker je v postopku zlorabila slovensko policijo, se v eni uri nihče od predstavnikov javnosti ni vrnil pred sodno stavbo in sodnemu varnostniku »KAZAL FAKIČA«. Tako dejanje ni bilo niti fizično izvedljivo in ga tudi ni bilo.

Za to bo društvo CZPNN predstavnika svoje javnosti z vsemi razpoložljivimi pravnimi in drugimi sredstvi zaščitilo. 

Več o tem v videoposnetku posnetem pred sodno stavno dne 09.09.2016.

https://www.youtube.com/watch?v=9m78TbMIz4g