ON - V PRIMEŽU SLOVENSKEGA REŽIMA (I. DEL)
Društvo CZPNN
Brežice, moje mesto

Nedelja, 21. junij 2015 ob 12:06

Danes bomo pisali o njemu, ki smo mu dali ime "ON". Za to smo se odločili, ker smo ocenili, da je potrebno, da o njemu določene stvari izve slovenska in tuja javnost.

ON je star 60 let. Deloma je preživel Jugoslovanski režim, sedaj pa preživlja Slovenskega, ki se ga bo po vsem sodeč še kako zapomnil, če se ga že ni. Kar ni doživel v bivši Jugoslaviji, se mu dogaja sedaj v Sloveniji. Slovenski režim je namreč njegovo življanje naredil povsem brez kakršnega koli smisla. ON ni politično opredeljen, za to ker to ni, se ga obravnava po pravilu "če nisi znami, si pa proti nami."

Rodil se je v revni delavski družini in je bil v njej eden od petih oroek. V Slovenijo je prišel takoj po končani osmoletki, torej v "obljubljeno deželo", bi lahko rekli. Ko je potoval v Slovenijo ni imel nobenega naslova na katerem bi se moral oglastiti. Ene deževne noči v mesecu avgustu se je pripeljal z vlakom v Zagorje ob Savi.

Ker ni veddel kam mora iti, ga je nekdo napotil v internat v katerem so živeli otroci, ki so v Zagorju ob Savi obiskovali rudarsko šolo v kateri so se učili rudarskega poklica "Rudar kopač." Ta internat je bil v vasi Kisovec na poti iz Zagorja ob Savi na Izlake. Tam so ga sprejeli sprva samo na prenočišče, na to so mu predlagali, da se vpiše v rudarsko šolo in dokonča poklic "Rudar kopač." Taki predlog je ON sprejel in se v to šolo vpisal ter jo tudi po treh letih uspešno dokončal. Bila je to šola, ki so jo vsi njeni obiskovalci končali.

ON se je z rudarskim delom srečal še kot vajenec med obiskovanjem rudarske šole. Delal je v neki šolski rudarski jami, ki je bila zamišljena kot rudarska jama za opravljanje rudarske prakse za vajence, imela pa je ta jama vse znake pravega rudnika v katerem so pod nadzorom svojih rudarskih nadzornikov delali otroci. Še več, ta otroški rudnik je imel tudi predviden letni načrt pridobivanja premoga tako, ki ga je bilo potrebno izpolniti. Ko danes razmišljamo o tem "otroškem rudniku" bi ga lahko brez težav uvrstili v rudnike v katerih so izkoriščali otroško delovno silo.

Rudnik je bil lociran v neki vasi z imenom LAKONCA pri Trbovlju.

Nekega dne po končani triletni rudarski šoli je tudi ON moral "skočiri čez kožo."

Skok čez kožo je bil takrat nekakšen obred za vajence, ki so dokončali rudarsko šolo, ko so vajenci morali skočiti čer neko kožo, lahko da je bila strojena goveja koža. S skokom čez to kožo so skočili v "rudarsko življanje." Po skoku čez kožo so vsi morali popiti po eno kroglico piva in to kot so takrat rekli na EX.

Pač, taki ji bil običaj v samem začetku rudarskega življanja mladih rudarjev kopačev.

PO KONČANI RUDARSKI ŠOLI NA DELO IN V JNA

Ko je končal rudarsko šolo in se dokpal poklica "Rudar kopač", so ga zaposlili v pravi rudnik rjavega premoga, ki je bil lociran v Kisovcu, v eni vasi pri Zagorju ob Savi. Od tam so ga po enem mesecu poslali v JNA na odsluženje takrat obveznega vojaškega roka. Tako se je znašel v takratni Socilalistični republiki Makedoniji, točneje v Skopju kot njenem glavnem mestu. Znašel se je v enoiti, ki so ji rekli "PEŠADIJSKA VOJAŠKA POLICIA". Ta vojaška enota se je urila za delovanje v ozadju, za fronto črto. V primeru vojne bi pripadniki te vojaške enote delovali pri zatiranju množičnih uporov in pri nadziranju frontnega zaledja. V JNA je ostal 1 leto namesto 18 mesecev. Krajši vojaški rok je služil za to, ker je imel doma samo in bolno mater, ki je na dan njegovega odhoda v JNA zbolela z možgansko kapjo.

PO ODSLUŽENEM VOJAŠKEM ROKU NA DELO

Po odsluženem vojaškem roku v JNA se je vrnil v Kisovec kjer ga je čakalo obljubljeno delovno mesto "rudarja kopača." Bilo je to nadvse težko - garaško delo. Delal je z utrjenimi rudarji, ki so bili lahko bi rekli zdravi kot dren, ki niso vedeli niti kje je Zdravstveni dom v Zagorju ob Savi, kje pa šele, da bi hodili v bolniški stalež. Tam na delu se je zadržal kakšnih pol leta. Ene noči se jim je v rudniku podrlo delovišče in so takrat morali delati namesto 8 ur kar 24 ur, da so se lahko rešili pred grozečo rudarsko katastrofo. Takrat se je odločil, da ne bo dolgo v rudniku služil kruha.

PROŠNJA ZA DELO V TAKRATNI MILICI

Trdno odločen, da ne bo več ostal na delu v rudniku je začel okoli pisati prošnje za zaposlitev. Med drugim je poslal prošnjo takratnem Republiškem sekretariatu za nozranje zadeve Republike Slovneije (RSNZ RS) in hkrati Ministrstvu za pravosodje, upravo in proračun RS. Najprej so ga na zdravstveni pregled za službo poklicali iz milice. Kmalu po tem pa tudi iz Ljubljanskih zaporov na razgovor za službo, pravi, da nikoli ne bo pozabil srečanja z takratnim upravnikom Ljubljanskih Zaporov, s katarim je imel nadvse zanimiv ragovor za službo. Bil je to zelo kratek razgoovr, na katerem je govoril samo upravnik ljubljanskih zaporov z imenom Franc Kranjc. Bil je to starejši tovariš (gospod), bivši partizan in invalid iz druge svetovne vijne, za to je bil hrom v eno nogo, po vsej verjetnosti v desno.

Pisalo se je leto 1976.

Razgoovr za službo se je vodil približno nekako takole:

FRANC KRANJC:

Dober dan. Povej mi ali si član Zveze komunistov.

ON:

Dober dan, nisem član Zveze komunistov.

FRANC KRANJC:

Nič hudega, mlad si še, če nisi, boš še postal.

ON:

Bil je tiho,saj niti ni vedel kaj je to za ena organizacija.

FRANC KRANJC:

"Poslušaj, mi vemo, da si dal prošnjo za službo v milici in da si v Zdravstvenem domu Petra Dražaja uspešno opravil zdravniški preglked za službo. Ta zdravniški pregled bomo priznali ker gre za skoraj isto službo. Za to ker v milici imajo preveč kandidatov tam ne boš v službi. V službi boš pri nas v Zaporih v Ljubljani ali pa si med tema dvema službama "izberi."

ON: 
Hvala lepa.

PSIHO-TESTI KOT EDEN OD POGOJEV ZA SLUŽBO

Na to je moral opraviti še psiho-teste in to je bilo to. Psiho-testi so bili nekakšni ameriški testi, ki so jih morali opravljati kandudati za sprejem v ameriško mornarico. Bili so to precej komplicirani psiho-testi, a jih je uspešno rešil.

Službo v Zaporih v Ljubljani je nastopil dne 31.12.1976- Ker je istega dne v rudniku podpisal sporazumno odpoved delovnega razmerja, je istega dne začel delati v nočni izmeni v Zaporih Ljubljana. V ljubljani je služboval eden mesec in ker je v ljubljanskem Oddelku zaporov v Radovljici nekdo šel v pokoj so ga iz Ljubljane poslali v službo v svoj Oddelek zaporov v Radovljico.

Služba, novo okolje novi ljudje, a stanovanja nikjer.

Ker mu ni država v Radovljici nudila nobenega stanovanja, je najprej stanoval pri nekima starima zakoncema v Radovjici, po enem letu mu je Občina Radovljica rešila stanovanjski problem tako, da so mu dali neko staro in vlažno stanovanje v Bohinjski Bistrici. V Bohinju je že živel z svojo izvenzakonsko partnerico in leta 1990 se mu je rodil sin.

V Radovljici je celo postal član zveze komunistov in ostal v člansvu te organizacije do 26.06.1991, ko je iz nje dokončno in za vedno izstopil.

Spet je bil obravnavan po pravilu "če nisi znami, si proti nami.", na žalost.

RAZPAD BIVŠE JUGOSLAVIJE

Leta 1990 se je udeležil plebiscita in glasoval za Slovenijo. Na gasovnem listku je brez težav obkrožil besedo "DA." Poleg te besede je napisal svoja polno ime in priimek in celoten svoj naslov stalnega bivališča. Slednje pa za to, da mu nebi kdo kdaj očital, da je bil proti Sloveniji. Upamo, da ga tudi ta stvar ne bo gdaj drago stala, kot cela vrsta drugih stvari. V Zaporih Ljubljana, Oddelku zaporov v Radovljici je dočakal razpad bivšeJugoslavije in takoimenovano slovensko vojnno.

Bil je na Slovenski strani.

POŠTEN KOT "NEPOPISAN LIST PAIRJA"

Vsa leta od leta 1971, ko je pripotoval v Slovenijo, pa do 15.04.1998 je bil pošten, lahko bi rekli kot "nepoisan list papirja." V njegovi službi je od leta 1991 bilo vedno slabše. Kršile so se človekove pravice in temeljne svoboščine tako zaprtih ljudi kot tistih ljudi, ki so bili na prostosti (državljanke in državljani Republike Slovenije), ki nikoli niso vedeli kdaj se bodo znašli za rešetkami.

V slovenski državni upravi je stanje bilo vedno bolj obupno. Politika v Sloveniji je bila najbolj podobna krdelu steklih psov. ON nikoli ni bil obravnavan z strani policije in dravnih državnih organov, a kljub temu je vedno težje prenašal obupno stanje v slovenski državni upravi.

SPORAZUMNA PREKINITEV DELOVNEGA RAZMERJA

Dne 15.04.1998 je dokaj nepričakovano z Republiko Slovenijo sporazumno prekinil delovno razmerje. Po podpsu sporazumne odpovedi delobnega razmerja je povsem po nepotrebnem upravi Zaporov v Ljubljani podrobil z besedami:

"No, rastajem se cigani sa vami."

Isti dan (torej brez prekinitve) se je zaposlil v svojem zasebnem podjetju, zmotno misleč kako ga bo Republika Slovenija štela za naprednega državljana in podjetnika, a žal temu ni bilo tako.

ČEZ NOČ POSTAL "SLOVENSKI ALCAPONE"

Že v letu 1999, salvo leto od ločitve s slovensko dravno upravo, je lahko samo debelo gledal zakaj ga napada slovenski represivni sistem. Ni mogel razumeti zakaj se nad njim in njegovo družino ter nejgovim premoženjem kar na enkrat izvajajo neznosni pritiski slovenskih represinh organov, ki so bili pod taktirko slovenske politike. Ni namreč mogel razumeti tega, da je do včeraj bil pošten državljan Republike Slovenije kot nepoisan list pairja, danes pa kot nekakšen hud kriminalec - zločinec ali kot nekakšen slovenski Alcapone.

Tega tudi danes ne razume.

Se nadaljuje.....

Zadnje objave

Tue, 14. Jan 2020 at 17:27

385 ogledov

ODHOD VELIKEGA BORCA
https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/255873

Sun, 8. Sep 2019 at 22:56

557 ogledov

KONČNO USTAVNA PRITOŽBA
Po skoraj treh letih zavlačevanja, se je Slovensko Vrhovno sodišče le skilavilo in s svojo "Sodbo v imenu ljudstva" z dne: 04.04.2019 opravilna št. I Ips 39962/2011 (V K 39962/2011) odločilo o moji zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 16.02.2017. Ker je odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije bila zame negativna, so zato nastali pogoji, ki mi dovoljujejejo vložitev ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije, ki bo vložena v roku, to je najpozneje dne 23.10.2019, s čemer se bo utrdila nadaljnja pot za pritožbo, ki bo (če bo to potrebno) vložena pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strazburgu.  CZPNN

Sat, 10. Mar 2018 at 23:36

1376 ogledov

NEVERJETEN MAFIJSKI OBRAČUN MED SLOVENSKIMI SODNIKI
Na sedež društva CZPNN smo prejeli dokaj zanimivo pismo nekega gospoda, ki se v svoji vsebini glasi: I. Iz zanesljivih virov sem prejel  informacijo, da kranjska sodnica Marjeta Dvornik prijateljuje in hodi na kavo z znanim kriminalcem Dinom Lalićem, ki je bil večkrat že zaprt. To je menda znano tudi NPU. Prav ona je bila tista, ki je oprostila roparja na poštarja, čeprav je bil dobljen pri dejanju. Sodba je bila kasneje razveljavljena, krivdo pa je valila na policijo in tožilstvo. Prav ona je tudi zavrnila izročitev za tistega ruskega tajkuna, ki je bil kasneje dejansko tudi spuščen in ki ga kljub sodni  odredbi niso izročili Nemčiji, kot je bilo zahtevano. Pri njej je tudi zastarala zadeva proti močnemu nemškemu podjetniku in še kaj…….   II. Povem Vam še še, da Kranjsko  sodišče veselo krši tudi delovno pravno zakonodajo. Višje delovno in socialno sodišče je namreč že konec leta 2015 sprejelo stališče, da sodniku na ustavno zakonit način preneha službeno razmerje šele z vročitvijo obrazložene odločbe sodnega sveta, ne pa že z dnem odločitve oz. potrditve ocene na seji sodnega sveta, torej za nazaj. To v primeru mojega brata, da mu je službeno razmerje prenehalo še predno je bila odločba pravnomočna in izvršljiva, sa ga je  odjavilo iz vseh zavarovanj, torej toliko prej, še pred  vročitvijo obrazložene sodne odločbe, zoper katero je bilo šele možno vložiti pravno sredstvo. Posledično to pomeni, da mu protipravno niso izplačali zaostale plače in tudi ne zakonite odpravnine, glede nato, da sem se v nadaljuvanju  dejansko upokojil. Nezakonito stanje je kranjsko sodišče  vleklo kar naprej, čeprav je bilo jasno stališče Višjega sodišča že predhodno  znamo. S tem v zvezi bo v teh dneh podan zahtevek na kranjsko sodišče po izplačilu zaostale plače in odpravnine, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Me zanima, če bodo vztrajali na nezakoniti kršitvi, saj je slednje prekršek. V tem primeru jim seveda sledi tožba na delovno sodišče, kjer jim bodo nastali še dodatni stroški. Ki seveda ne gredo neposredno iz njihovega žepa. Vidiš, če moj brat nebi bil pravnik in zadeve ne bi našel in preštudiral, bi se mirno izmaknili obveznosti. Žalostno je to, da  je sodišče prvo, ki mora spoštovati zakonodajo in bi moralo tako ugotovljeno nezakonitost odpraviti že po uradni dolžnosti. Sicer pa je zadeva glede prenehanja sodniške funkcije že na evropskem sodišču - to je prvi primer, da sodnik toži Slovenijo. Druga zadeva, zaradi kršitve ustavnih pravic pa bo tudi kmalu vložena. Še to: Špela Koleta je ena od kandidatk za višjo sodnico v  Višjem sodišču v Ljubljani, prav tako Marjeta Dvornik. Sliši se, da naj menda nimata možnosti za napredovanje ker naj bi to mesto bilo rezervirano za za  Srečka Škerbeca. Res so pokvarjeni, zato so se znebili mojega brata, ker je bil preveč suveren in ni tulil v njihov rog. Nekaj bo že dosegel v kratkem, končni epilog pa na evropskem sodišču. Žal krivci ne bodo odgovarjali.

Wed, 10. Jan 2018 at 20:28

1394 ogledov

NEZNOSNA DVOLIČNOST SLOVENSKE POLITIKE KI BREZ DVOMA VODI K PROPADU SLOVENIJE
Sovenska politika je tako nevarno dvolična, da je zelo nevarno, da za seboj v propad ne potegne slovensle države. To je uspelo dokazati poslancu Dr. Vinku Gorenaku kar je razvidno tudi iz priložene objave v nadaljevanju.    http://nova24tv.si/slovenija/politika/govor-poslanca-gorenaka-ki-bo-sel-v-zgodovino-zakaj-ahmad-zakaj-pri-njemu-cloveski-vidik-in-pravno-dopustno-dejanje-pri-nekaj-sto-enakih-primerih-pa-ne/ Dr. Vinko Gorenak je do te mere povozil Miroslava Mira Cerarja, ki je ta zagitovo šel domov polnih gat. Če pa je Miroslav Miro Cerar karkoli po svoji materi, hvala bogu že pokojni Zdenki Cerar, utegne Dr. Vinko Gorenak končati pod streli narčenega morilca. Temu utegne slediti aretacija in zaprtje nadomestnega morilca natančno tako kot v zadevi Dr. Milka Noviča.

Sun, 7. Jan 2018 at 10:10

1629 ogledov

MALOUMNI SLOVENSKI SODNIKI IN NJIHOV KONEC (1)
Da je Slovenija čudna država pove tudi katastrofalno slabo stanje v njenem sodstvu oziroma v pravosodju kot vzporedni veji oblasti, ki je od leta 1945 delovala brez kakršnega koli resnega nadzora. To je bil tudi razlog da so se slovenski sodniki igrali s pravom in da niso dojeli "Da tisti, ki se igra s pravom, da se igra sam s seboj, s svojo državo in z njeno ureditvijo." Slednje je povzeto po bivšem in sedaj že pokojnem beograjskem odvetniku z mednarodno pravno reputacijo Filo Filoto. IGRE IN AVANTURE SLOVENSKIH SODNIKOV. Igre slovenskih sodnikov so po svoji vsebini in po svojih posledicah v resnici igre brez meja. Poleg teh iger brez meja so slovenski sodniki kot posebne sorte avanturisti v Sloveniji uprizarjali prav tako posebne sorte avanture. Ena od takih avantur je bila avantura imenovana "TRAJNI SODNIŠKI MANDAT" kar je pomenilo, da so se slovenski sodniki lahko pasli po slovenskih sodiščih do svojega sedemdesetega leta starosti. Taka avantura je imela več svojih pomenov. Eden od takih pomenov je bil ta, da so sodniki imeli zagotovljeno službo do svojega sedemdesetega leta in da so si kot nedotakljivi lahko ustvarjali kriminalno preteklost ne da bi jih kdorkoli in kadarkoli vprašal kaj delajo ali jih opozoril na to, da trga ne smejo početi. S trajniškim sodniškim mandatom so si slovenski sodniki poleg trajne sodniške funkcije zagotovili tudi čas v katerem so lahko njihovi potomci (sinovi in hčere) dokončali visoko izobrazbo in tako izpolnili pogoje za službovanje v slovenskih sodiščih. S tem se je nadaljevala "okupacija" sodišč, ki jih je okupira slovenska skorumpirana sodniška svojat. Vse te igrice in avanture slovenskih sodnikov sta organizirala in vodila Slovenski sodnisvet in Vrhovno sodišče Republike Slovenije z vrlim vrhovnim sodnikom Brankom Maslešo na čelu. Šele po tem, pa na vrsto pridejo nižji sodnice in sodniki, ki se jih od konca leta 2007 sumi, da niso izpolnili vseh pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo, ki jih predvideva 8. člen Zakona o sodniški službi in da posledično temu sploh niso sodniki. Položaj teh oseb, ki se žažno izdajajo kot sodniki, pa naj bi ustrezal  pravosodnim goljufom, plagiatorjem in sodnim šušmarjem. Utemeljitev za slednjo navedbo pa dobimo v dejstvu, da so slovenski sodniki preko Sodnega sveta in slovenske politike (Državni zbor Republike Slovenije) ter Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z Republiko Slovenijo sklenili nično delovno razmerje.   Se nadaljuje  

Sun, 24. Sep 2017 at 20:30

3201 ogledov

KAKO SO ME DEJANSKO IZGNALI IZ SLOVENIJE
Dne 25.12.2016 so me izgnali iz Slovenije čeprav sem se iz Slovenije navedenega dne uradno izselil v  tujino. Do moje izselitve je prišlo po dolgoletnih hudih pritiskov, ki jih je name in na moje člane družine vršila slovenska oblast. Navajam celo vrsto vprašanj, ki jih je uradna oseba Upravne enote v Radovljici z imenom Irena Likar dne 21.12.2011 protipravno zastavljala članom moje držine, kar je bilo odločilnega pomena za to, da sem se iz Slovenije začasno izselil. Uradna oseba Upravne enote v Radovljici pri zaslišanju članov moje družine je pri svojem delu ves čas dajala vtis, da se je za tako delo (zaslišanje) verzirala v kakšni fašistični oziroma nacistični šoli tretjega nemškega rajha. Moji člani družine so bili mučeni z sledečimi vprašanji:   Ali veste na katerem naslovu Rade Stanić dejansko živi in kako to veste ? Kdo je lastnik nepremičnine na naslovu kjer živite ? Kdaj se je izselil z naslova na katerem živite ? Ali veste, če se namerava kdaj vrniti na ta naslov ? Ali imata kot zakonca kakšne stike, se vidita, slišita in kje ? Ali veste kje se Rade Stanić zadržuje, kje prespi ? Ali veste na katerem naslovu prejema pošto in uradna pisanja ? Ali ima na naslovu Alpska crsta 62, Lesce urejene bivalne prostore (sanitarije, kuhinjo, ....) ? Ali je na naslovu Alpska cesta 62, lastnik stanovanja oz. nepremičnine ? Ali ima za najem prostorov na Alpski cesti 62, Lesce sklenjeno najemno pogodbo in s kom ? Ali veste kje Rade Stanić dela oz. kje je zaposlen ? Ali sta še vedno poročena ali sta v ločitvenem postopku ? Ali ima stanić s sinom kakšne stike ? Ali ima na svoje ime izdano kakšno položnico na naslov kje živita ? Ali veste kje ima svoje osebne predmete (obleko, obutev, higijena, dokumenti) ? Ali se gdaj vrača in prespi na naslovu kjer živite ? Ali poznate koga, ki bi več vedel povedati o prebivališču Radeta Stanića ? Ali ima avto ? Ali mu pokojnino prinese poštar ? Ali veste če se je odselil v tujino ali je v Sloveniji ? Ali imate v zvezi s tem sami kaj dodati ? Takih fašističnih vprašanj člani moje družine niso mogli izdržati več. Se nadaljuje.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Miran  PetermanAni  Bidar osebni blogFeri LainščekLaščan ZlatorogAna Koswoodicinvestment CompanyDamjan GorenščekVili KovačičBožo žabjekAco MitrovicKlavdija Zebecsanja barnaBarbara KolmaničMateja SircaAzra .Klavdija HitiRoman VodebErnest SkrjanecTrenutek .rastko plohlMaja RadinBojan  AhlinVika  JelenBranko GaberAndres Zoran    IvanovicFranc JazbinsekBojan MehleStoyan Svet

NAJBOLJ OBISKANO

ON - V PRIMEŽU SLOVENSKEGA REŽIMA (I. DEL)